Intervju z Janšo: referendumi so preizkus smeri, poraz bi pomenil korak nazaj

Predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju za Planet TV spregovoril o nedeljskih referendumih, preiskovalnih komisijah in politični policiji, socialni pomoči, glasovanju tujcev na lokalnih volitvah, RTV-prispevku, zdravstvu, javnem sektorju, zadevi Gen-I ter možnosti srečanja Trump–Putin v Sloveniji. Opozoril je, da bi poraz na referendumu o razvojnem zakonu pomenil, da “bi šli nazaj in ne naprej”. Anketam ne zaupa, saj meni da bodo pravi pokazatelj dejanski rezultati referendumov, mandat po štirih mesecih pa je opisal kot zmerno dolgočasen in deloven.

Ob začetku mandata si je Janez Janša zaželel izredno dolgočasen mandat. Na vprašanje, kakšno je stanje po štirih mesecih, je odgovoril: “Danes ste tukaj na obisku, sami ste videli: nobene drame ni, je zmerno dolgočasno. Kar pomeni, da je delovno. Da je delovno in da ima vsak delo, ki ga dobro opravlja.”

Javnomnenjskim raziskavam, ki po besedah voditeljice kažejo podporo zakonom, o katerih bodo volivci odločali 11.oktobra, ni pripisal teže. “Ne, to bomo videli v nedeljo. Volivci odločajo takrat, ko gredo na volišča. Anketam ni za zaupati, še posebej ne takrat, kadar ti kažejo dobro. Njihov namen je velikokrat ta, da te uspavajo. Zato jim ne verjemite.”

Nasprotnikom, ki strašijo pred politično policijo, je očital, da preiskovalne komisije državnega zbora preiskujejo politične funkcionarje in njihovo politično, ne kazensko odgovornost. Navadni državljani niso tarče: “Tako da je to, s čimer zdaj strašijo tisti, ki so nekoč dejansko vodili politično policijo, zgolj sprevračanje realnosti in odvračanje pozornosti od dejstva, ki se je v tej kampanji izkazalo. Se pravi ta, recimo temu, levi pol slovenske politike s svojim političnim podzemljem se ne boji ne sodišč ne tožilstva, očitno niti ne policije. Odpisujejo se jim dolgovi, najdemo jih v različnih korupcijskih in kriminalnih dejanjih, pa se nikomur nič ne zgodi. Edino, na kar očitno verjamejo, da nimajo vpliva, je preiskovalna komisija,” je pojasnil. Ta po njegovem ni organ, ki bi brskal po SMS-ih, “ker niti če bi to hotel, tehničnih možnosti nima”.

O lastni izkušnji iz prejšnjega režima je dejal: “Ja, tako, da so zjutraj pozvonili na vratih in te, rekoč, v otroškem joku odpeljali v vojaški zapor oziroma pripor, tam pa nekaj tednov niti nisi vedel, zakaj te imajo. To je bila realiteta slovenske politične policije, na čelu katere je bil Milan Kučan, ki zdaj straši pred politično policijo.”

Socialna pomoč in družbeno koristno delo
Solidarno socialno pomoč je opisal kot pomoč tistih, ki lahko delajo, tistim, ki ne morejo. Situacij, ko zdrav človek začasno ne dobi dela, je po njegovem v Sloveniji že nekaj let zelo malo, “ker primanjkuje delovne sile in pravzaprav obstaja delo za vsakega, ki želi delati“. “Ne morem reči, da ni tudi specifičnih situacij, ko nekdo ne dobi dela, je pa zdrav in dobi socialno pomoč. Se pravi: tisti, ki delamo, prispevamo denar, ki ga on dobiva, ne da bi delal, in prav je, da se takšni ljudje vključijo v javna dela. Nekateri to tudi prostovoljno naredijo. Zdaj pa je predlog, da se stvar uredi sistemsko, tako da tudi ne bo več teh očitkov, da nekateri lenarijo,” je pojasnil.

Za družbeno koristno delo bi šlo “za dodatno nagrado, ker plačilo že dobijo”. Razlikoval je krizo, ko dela ni, in sedanje stanje, “ko je dela polno, ko lahko vsak dela, če hoče”. “V Sloveniji recimo drastično primanjkuje delovne sile. Izdanih je 150 tisoč dovoljenj za tuje delavce, ki delajo pri nas, z vsemi posledicami, ki izhajajo iz tega,” je dejal in dodal, da je referendum po njegovem posvetovanje: “Želimo dobiti odgovor: ali smo za to, da pritisnemo na zavoro. Je delo nagrajeno in obstaja razlika med dohodki tistih, ki delajo recimo za minimalno plačo, in tistih, ki dobijo približno enaka sredstva, pa ne delajo.”

Lokalne volitve in tujci
Zakon, po katerem tujci iz tretjih držav s stalnim prebivališčem brez državljanstva na lokalnih volitvah ne bodo glasovali, je sprejet; referendum utemeljuje z dilemami, pritožbami in željo po širšem odgovoru. Slovenija naj bi dobila ureditev, “kot obstaja v velikanski večini evropskih držav in drugod praktično po svetu“. Izjema so državljani EU: “Popolnoma normalno je, da nekdo, ki ni državljan in pride sem začasno nekaj narediti, ne more odločati o tem, kdo bo župan naslednja leta oziroma naslednji mandat, kdo bo vodil občinsko politiko, ker niti ne pozna razmer.” Slovence v tujini je ločil: “To so pa slovenski državljani in vsaka država loči med lastnimi državljani in tistimi, ki to niso.”

Na opozorilo, da bi tujci lahko na legitimen način prišli do oblasti, je odgovoril, da je vprašanje, kaj pomeni beseda tujec: “So ljudje, ki so bili tujci, prišli so v Slovenijo, zdaj so Slovenci, državljani, pa vodijo največje slovensko mesto. Torej ne govorimo o teh. Govorimo o priseljencih, morda v zadnjem obdobju. Govorimo o nekom, ki pride začasno v državo.” Kdor namerava ostati, naj izpolni pogoje, se nauči jezika in sprejme način življenja: “Dobi vse pravice in normalno odloča tako kot tisti, ki smo bili rojeni tukaj.”

RTV-prispevek
Če prispevek ukinejo, nacionalna televizija ostane, financiranje pa je treba urediti drugače. Prispevek mora plačevati tudi tisti, ki televizije ne gleda: “Na kablih imajo na stotine programov. To je v nasprotju z načeli pravičnosti. Potrebujemo pa normalen nacionalni medij in zato je treba zagotoviti financiranje.” Druge nacionalne institucije se ne financirajo s prisilnim pobiranjem od plačnikov elektrike. “Tudi to vprašanje se verjetno ne bi odpiralo, če bi ta hiša zaslužila svoje ime,” je poudaril. Vpliva politike ob proračunskem financiranju se ne boji: “Težko bi imela politika večji vpliv na ta medij, kot ga ima danes, ko je to, blago rečeno, trobilo strank leve politične opcije.”

Zdravstvo: organizacija, ne denar
Da denarja ni za najnujnejše, je zanikal: “Slovenci namenjamo znatna sredstva za slovensko zdravstvo. So pa bolnišnice v rdečih številkah. Problem je v organizaciji, v vodenju. Niso vse bolnišnice v rdečih številkah, največje pa da”. V prejšnjem mandatu po njegovem kljub kovidu niso bile; problem ni kakovost ne pripravljenost zaposlenih, ampak organizacija in mnenje, “da lahko zdravstvo dobro funkcionira brez kakršne koli konkurence”.

Foto: Bobo

“Noben sistem, brez tega da obstaja primerjava, da se vidi razlika med dobrim in slabim, med dobrim in slabim delom in da je dobro delo bolje nagrajeno oziroma da je dobro gospodarjenje, dobro upravljanje bolje nagrajeno, ne bo dobro funkcioniral. V slovenskem zdravstvu smo na začetku te spremembe,” je dejal. Za plenjenje upa, da bo kdo odgovarjal in da bo SKOK začel delovati. O zdravilu proti demenci podrobnosti ne pozna, dela pa na dostopnosti potrebnih zdravil. Spomnil je na zdravljenje otrok z redkimi boleznimi in na to, da se je iz ostanka dohodnine “nekemu društvu v Mariboru za proučevanje spolov plačalo več kot milijon. Me prav zanima, kakšni so rezultati tega denarja”.

Javni sektor in šolstvo
Javni sektor “ni en“. Ponekod ljudi primanjkuje kljub boljšim plačam; vzrok vidi v demografiji: “Kajti vsak dan se nam več ljudi umre, kot se jih rodi.” Posledice so manjši trg dela in večje potrebe pri starejših in v zdravstvu. Drugje so se potrebe zmanjšale, zaposleni pa povečali. V ožji upravi se je “od leta 2008 naprej ustanovilo na desetine raznih inštitutov, zavodov, agencij, ki opravljajo delo, ki ga je že prej opravljal nekdo drug. Na novo pa se je zaposlilo na tisoče ljudi. Tukaj je potrebna prerazporeditev.” Odpuščanja, da bi kdo ostal brez dela, ne napoveduje: gospodarstvu primanjkuje 150.000 delovnih mest.

O šolstvu je dejal, da je bil sam eno leto učitelj v srednji šoli s 36 dijaki v razredu, takšnega razreda po normativih danes skoraj ni. Več učiteljev na manj učencev je dobro, “samo tukaj so neke meje”. Število zaposlenih se je drastično povečalo, rezultati ne gredo v korakU: “Če preveč ljudi zaposliš v enem sektorju, jih zmanjka za drugi sektor”. Primerjave z drugimi državami EU bodo predstavili javnosti; verjetno bo tudi na posvetovalnem referendumu vprašanje, ali odpraviti nepotrebne postopke, zmanjšati birokracijo, prestrukturirati javni sektor in z ustavo določiti delež BDP za delovanje države.

Gen-I, KPK in SKOK
O aretaciji direktorja Gen-I Gregorja Hudohmeta v Romuniji in zadevi v Kosovu je dejal, da se v Sloveniji nič ni zgodilo, “ker tisti, ki bi morali nekaj narediti, ki so zadolženi in plačani za preiskavo korupcije in kriminala, tega niso delali, ampak so ta kriminal ščitili. In to z veliko podporo večinskih medijev.” Račun nekdanjega predsednika vlade v Romuniji je bil po njegovem znan že pred volitvami 2022, a razen sogovorničinega medija in manjših o tem nihče ni poročal.

Robert Golob (Foto: BOBO)

“Tako da na koncu organi neke druge države prej pridejo zadevi formalno na sled in začnejo preiskavo kot Slovenija in slovenski organi. To ni od danes. To je staro pet let.” Doslejšnja organiziranost, kadri in odgovornost niso delovali. “Zato je popolnoma jasno, da je potreben drugačen pristop, in zakon o skoku je začetek tega. Ni pa to niti zadnji korak niti zadosten,” je poudaril. KPK še obstaja zaradi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo zakon iz leta 2017, s katerim so hoteli ureditev približati državam, kjer sistem deluje.

Trump, Putin in obisk v Sloveniji
Srečanja Trump–Putin v Sloveniji v tem trenutku ne vidi. Razmere so drugačne kot v “zlati dobi po koncu hladne vojne“, ko je bil z Rusijo strateški partnerski sporazum. “Danes pa je to država, ki je stalna članica varnostnega sveta, krši OZN in je napadla drugo državo. Slovenija tukaj seveda ni nevtralna. Zelo težko bi si predstavljal, da smo neko nevtralno prizorišče, kjer bi se voditelja dveh držav pogovarjala recimo o končanju vojne v Ukrajini,” je pojasnil. Če bi možnost obstajala, so pripravljeni pomagati pri prekinitvi ognja in koncu “morije v Ukrajini”.

Možnost obiska ameriškega predsednika obstaja, “je pa bistveno bolj odvisna od tega, kaj se bo dogajalo v njegovi državi, se pravi v Združenih državah, kot od tega, kaj bomo storili mi in kaj se bo dogajalo pri nas”.

A.H.