ARTICLE AD
Dr. Zvone Čadež je od junija 2021 do aprila 2024 vodil Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča v Ljubljani. Vlada Roberta Goloba ga je nato razrešila izključno iz političnih razlogov. Z dr. Čadežem smo se pogovarjali o tem, kaj je leta 2021 prevzel, o poslovanju inštituta, o razlogih za njegovo razrešitev, delovanju njegovega naslednika, rehabilitaciji t. i. otrok iz Gaze, kaj to pomeni za dostopnost storitev za slovenske paciente, pa tudi o delovanju vlade kot celote.
Spoštovani dr. Čadež. Kakšno je bilo stanje Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča, ko ste leta 2021 prevzeli vodenje? S kakšnimi izzivi ste se soočili ob prihodu?
Stanje je bilo ob mojem prevzemu 18. junija 2021 kritično. Odnosi med zaposlenimi so bili napeti. Poslovanje inštituta je bilo negativno. Dotedanji generalni direktor je v poročilu za leto 2020 zapisal: “URI – Soča sicer še ohranjamo v povprečni poslovni in strokovni kondiciji, vendar pa nam bo neplačilo neizvedenega programa na hospitalnem delu povzročilo resne poslovne težave v letu 2021.” No, pod mojim vodstvom je URI Soča leta 2021 dosegel najboljši poslovni rezultat v 70-letni zgodovini obstoja. Končali smo ga s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 1,6 milijona evrov.
Kako bi opisali svoje izkušnje kot direktor URI Soča? Katere so bile največje ovire in kateri dosežki so vas najbolj zaznamovali?
Čeprav do tedaj nisem imel izkušenj na vodilnih mestih v zdravstvu, se mi je uspelo dogovoriti za nižjo letno ceno elektrike za URI Soča, kot je to uspelo tedanjemu direktorju Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjanu Pintarju za sveženj vseh bolnišnic v Sloveniji.
Največja ovira je bilo moje članstvo v SDS, saj velja URI Soča za največjo trdnjavo Udbe v slovenskem zdravstvu. Poskusi moje diskreditacije s ciljem, da bi me zamenjali, so se začeli že prvi dan po mojem prihodu. Zdržal sem tri leta. Zelo povedno je dejstvo, da me je Golobova vlada še pustila dokončati 13,5-milijonsko energetsko obnovo objektov URI Soča. Takoj po zaključku pa so mi namesto čestitke, ker je šlo za najuspešnejšo energetsko sanacijo v slovenskem zdravstvu, poslali sklep o začetku razrešitve.
Svet zavoda URI Soča je kot razloge za vašo razrešitev aprila 2024 navedel negativno poslovanje, inšpekcijske nepravilnosti in očitke o mobingu. Kako odgovarjate na te navedbe?
Od vseh navedb drži samo negativno poslovanje v letu 2023, pa še to je posledica izpada prihodkov ZZZS, ker program ni bil v celoti izveden zaradi energetske obnove.
Dejali ste, da je bila vaša razrešitev politično motivirana “čistka” zaradi vaše povezanosti s SDS, da so bili razlogi politični in ne poslovni?
To se vidi iz aviona. Meni so očitali 0,9 milijona evrov presežkov odhodkov nad prihodki v letu 2023. Le-te sem utemeljil z zaprtostjo posameznih oddelkov URI Soča zaradi energetske obnove, kar je zmanjšalo letno število rehabilitiranih pacientov in manj denarja iz blagajne ZZZS.
Ali ste kdaj slišali, da bi zdajšnja vlada omenjala zamenjavo generalnega direktorja UKC Ljubljana doc. dr. Marka Juga, ki je poslovno leto 2023 končal z 20,7 milijona evrov več odhodkov kot prihodkov in poslovno leto 2024 s kar 45,7 milijona evrov minusa?
Omenili ste, da vašemu odvetniku na seji sveta zavoda ni bilo dovoljeno govoriti. Ali je bil postopek razrešitve potem pravičen?
Res je. Predsednik Sveta zavoda URI Soča dr. Tomaž Pliberšek, ki je bil kljub zvestemu in brutalnemu izvrševanju ukazov vrha stranke Gibanje Svoboda kmalu po moji razrešitvi odstavljen s položaja direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na Ministrstvu RS za zdravje, mojemu odvetniku ni dal besede, kaj šele da bi mu dovolil obrazložitev odgovorov na povsem neosnovane očitke glede mojega dela.
Odvetnika sem najel in plačal sam. Na uro stane 150,00 evrov. Za pripravo in spremstvo na seji Sveta URI Soča sem mu nakazal 549 evrov. Postopek razrešitve ni bil pravičen, zato sem na Delovno in socialno sodišče vložil tožbo in ta se je končala s poravnavo, še preden se je sojenje začelo.

Kako ocenjujete imenovanje Romana Jakiča za vašega naslednika? Menite, da gre za politično kadrovanje glede na njegovo politično zgodovino in povezanost z Gibanjem Svoboda ter množico političnih strank pred tem?
Imenovanje Romana Jakiča je bilo politično. S tem mu je ljubljanski župan Zoran Janković vrnil usluge, ki jih je Jakič njemu naredil pri graitvi športnega kompleksa Stožice.
Kako je lahko Roman Jakič postal direktor URI Soča, če je prijavi treba priložiti potrdilo, da pri nobenem od sodišč v RS ni zoper kandidata vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti?
Za očitano mu kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do osem let zapora. Glavna obravnava v zadevi Stožice je stekla več kot devet let po hišnih preiskavah. Prvi predobravnavni narok je bil razpisan decembra 2018, vendar so obtoženi najprej dosegli menjavo sodnice, nato pa je tožilstvo neuspešno poskušalo zadevo prenesti na drugo sodišče. Na prvi stopnji so bili oproščeni, druga stopnja pa je sodbo razveljavila …
Jakiča je sprva zavrnil svet zavoda, nato pa ga je po ponovljenem razpisu potrdil. Vidite v tem dokaz političnih pritiskov vlade Roberta Goloba?
Seveda. Imam zapisnik seje Sveta zavoda URI Soča z dne 10. julija 2024, kjer so Jakiča soglasno zavrnili z rezultatom 0:7, čeprav je bil edini kandidat.
Jakič je bil od istih članov sveta zavoda na ponovljenem razpisu, uradno brez pritiska Vlade RS, že 19. julija 2024 soglasno izbran za novega direktorja z rezultatom 7:0, čeprav se je takrat prijavilo sedem kandidatov. Ena od članic sveta zavoda mi je povedala, da jih je predsednik Sveta zavoda URI Soča dr. Tomaž Pliberšek pred drugim glasovanjem posvaril, da morajo glasovati za Jakiča, ker jih bo sicer Robert Golob razrešil, on sam pa bo ostal brez službe, če ne ustoličijo Jakiča.
Kako komentirate to, da Jakič nima izkušenj v zdravstvu in je vpleten v kazenski postopek zaradi afere Stožice? Ali to vpliva na zaupanje v njegovo vodenje URI Soča?
To je zelo žalostno. Nihče ga namreč ne jemlje resno. On pa, poln sam sebe, praviloma vedno sede v prvo vrsto na dogodkih, ki so medijsko pokriti s smetarsko medijsko mašinerijo pod nadzorom Gibanja Svoboda. Tako je bilo tudi na posvetu direktorjev zdravstvenih zavodov, ki ga je kmalu po izvolitvi Jakiča organiziralo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer je “predavala” tudi direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.
Kako ocenjujete poslovanje URI Soča v času svojega vodenja? Kateri so bili ključni dosežki, na primer energetska sanacija, in kako so vplivali na finančno stanje zavoda?
Sanacija zgradb, zgrajenih med letoma 1956 in 1997, je vključevala prenovo fasade in podstrešja, menjavo stavbnega pohištva, menjavo strehe, posodobitev razsvetljave, ureditev prezračevanja z rekuperacijo, ureditev ogrevanja in ohlajevanja − vse z obnovljivim virom energije (OVE) na principu izkoriščanja geotermalne energije z geosondo in s postavitvijo velike sončne elektrarne.
Z optimizacijo prostorov (vsi balkoni v stavbi Vrtnica in balkon v prvem nadstropju stavbe Orhideja) smo pridobili okrog 220 m2 novih uporabnih površin. Ponosen sem, da smo celoten zahteven projekt končali v zastavljenem času in tako lahko izkoristili ves evropski denar. Projekt energetske sanacije je bil uspešno končan z velikimi prizadevanji vseh zaposlenih v 527 koledarskih dnevih.
Vrednost celotne investicije je 13,5 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva zagotovljena iz kohezijskih politik EU in proračuna RS. Vrednost denarnega vložka URI Soča je bila 7,4 odstotka oziroma 1 milijon evrov.
Dolgotrajna gradbena dela so imela pomemben negativni učinek na poslovanje. Poslovni izid URI Soča je izkazan v višini 0,9 milijona evrov odhodkov nad prihodki. Višji stroški dela so bili predvsem posledica dejstva, da so se s 1. aprilom 2023 plače zaposlenim na podlagi dogovora med Vlado RS in sindikati v javnem sektorju zvišale za en plačni razred oziroma za okrog 4 odstotke, na kar sam seveda nisem imel popolnoma nobenega vpliva. To je bilo od drugega četrtletja leta 2023 treba upoštevati pri skupnem znesku mase plač, namenjenih za zaposlene pri URI Soča. S tem je prišlo do neizogibnega povečanja odhodkov. Zavod za zdravstveno zavarovanje kot edini plačnik storitev pa cen zanje ni dvignil, ampak nam je na prošnjo odgovoril, naj iščemo notranje rezerve.
Stroške materiala nam je zaradi sprejetih ukrepov za racionalno porabo uspelo znižati in so bili za 2 odstotka nižji kot leta 2022. Najpomembnejši razlog za negativno poslovanje je izpad realizacije delovnega programa zaradi izpraznjenih bolniških sob, ambulant in proizvodnih prostorov ob energetski sanaciji, ki so bile zaprte od 18 do 242 dni. Tega ni bilo mogoče preprečiti.
Svet zavoda vam je očital približno 900.000 evrov izgube v letu 2023 in likvidnostne težave. So bili ti očitki utemeljeni ali zgolj krinka za poznejšo razrešitev?
Ti očitki so bili samo krinka za poznejšo razrešitev.
Na omrežju X ste zapisali, da je URI Soča v letu 2024 sprejel na rehabilitacijo 10 otrok iz Gaze, za katere je bilo porabljenih 799.276 evrov, čeprav naj bi bili nekateri zaprosili za azil ali izginili. Lahko pojasnite, kako ste pridobili te podatke in zakaj menite, da gre za nepravilnosti?
Del podatkov sem pridobil kar s spletne strani Vlade RS, del iz medijskih objav, bistveni del pa od zaposlenih v URI Soča. Potem ko so podatki prišli v javnost, je direktor Jakič uvedel popoln nadzor in zaposlenim prepovedal komunikacijo z menoj. Sedaj mi telefona ne dvignejo več niti družinski prijatelji, ker se bojijo za službo. Tako je, kadar je na oblasti Gibanje Svoboda.
Iz Gaze je prek Egipta v Slovenijo 14. 10. 2024 prispelo deset otrok in sedem spremljevalcev. Ena deklica je skupaj s spremljevalko pobegnila neznano kam že prvi dan. Šest otrok je zaprosilo za azil in so bili prepeljani najprej v enoto azilnega doma v Logatcu, kasneje pa premeščeni v druge enote po Sloveniji. V URI Soča so ostali, se rehabilitirali in se vrnili v Egipt le trije otroci. To je glavni razlog, zakaj novinarji in kamere niso smele do otrok ob pompoznem obisku URI Soča v sestavi: Philippe Lazzarini, generalni komisar Agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA), Danilo Türk, predsednik fundacije “Pustimo jim sanje”, Robert Golob, predsednik Vlade RS, in Tanja Fajon, ministrica RS za zunanje in evropske zadeve.
Motiv je jasen, saj je Golobova vlada neposredno preko Ministrstva RS za zunanje in evropske zadeve in posredno prek fundacije Danila Türka “Pustimo jim sanje” nakazala v URI Soča kar 24-krat več denarja (266.425 evrov) za rehabilitacijo posameznega otroka iz Gaze, kot ga ZZZS nakaže za rehabilitacijo posameznega otroka iz Slovenije (11.000 evrov). S tem nakazilom davkoplačevalskega denarja je direktor Jakič, ki je položaj prevzel 15. oktobra 2024, izpadel kot vrhunski kader, saj je URI Soča končal poslovno leto 2024 s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 72.989 evrov.
URI Soča je s tem kršil pogodbo z ZZZS, ker ni opravil vseh dogovorjenih storitev za državljane Slovenije.
Direktor Roman Jakič je s tem kršil zakonodajo, ki določa, da javni zdravstveni zavod ne sme opravljati tržne dejavnosti, če prej v celoti ne izpolni odobrenega javnega programa.
Očitno se je kršitev začela zavedati tudi ministrica Tanja Fajon, ki je 25. avgusta 2025 predlagala, da začne Slovenija raje financirati program za izobraževanje otrok iz Gaze.

Kritizirali ste, da so bili nekateri pacienti iz Gaze označeni kot otroci, čeprav naj bi imeli “brado”. Kako to komentirate? Ali menite, da je šlo za zavajanje javnosti?
Nedvomno je šlo za zavajanje javnosti. Vsak, ki si je pogledal javno dostopne fotografije, je lahko videl, da je imel vsaj eden od »otrok« iz Gaze brado. V vseh uradnih dokumentih piše, da so na rehabilitacijo v URI Soča prišli otroci iz Gaze.
Dejali ste, da rehabilitacija tujih pacientov vpliva na dostopnost storitev za slovenske paciente, saj naj bi tujci “preskakovali vrsto”. Kako je s tem, je to povečalo čakalne dobe? Kako bi vi uravnotežili humanitarne obveznosti z obravnavo domačih pacientov?
Rehabilitacija tujih pacientov v URI Soča vsekakor vpliva na slovenske paciente, saj na mednarodnem oddelku delajo isti zaposleni, ki bi sicer obravnavali slovenske paciente. Vemo, da pridejo tujci, ki predstavljajo tržni program URI Soča, prek vrste, zato slovenski državljani pridejo na vrsto kasneje.
Kje ste zdaj, s čim se ukvarjate?
Zdaj sem na Zavodu RS za zaposlovanje registriran kot brezposelna oseba. Prijavljam se na razpise za delovna mesta, ki mi jih je v zaposlitvenem načrtu določil zavod za zaposlovanje. Doslej sem imel že sedem predstavitev na svetih zavodov, toda nikjer me niso izbrali. Pripravljam magistrsko nalogo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer sem opravil že vse izpite na izrednem študiju smeri menedžment in ekonomika v zdravstvu.
Rojen je bil 4. decembra 1966 v Šempetru pri Gorici. Izhaja iz štiričlanske kmečke družine v vasi Kozana. Osnovno šolo je obiskoval na Dobrovem v Goriških brdih. Univerzitetni študij kemije na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, je končal leta 1990. Že med študijem se je vključil v raziskovalno delo in leta 1990 dobil prvo nagrado družbe KRKA, d. d., za sinteze novih spojin kot potencialnih zdravil. Na isti fakulteti je leta 1993 magistriral in leta 1995 doktoriral. Leta 1994 se je kot svetovalec za naravoslovne vsebine zaposlil v Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR) MORS. Navdušen nad novim Izobraževalnim centrom RS za zaščito in reševanje na Igu (ICZR) je leta 1995 v njem prevzel vodenje izobraževanj in usposabljanj s področja radiološke, kemične in biološke zaščite (RKB) za enote civilne zaščite (CZ) ter kemije in nevarnih snovi za poklicne gasilce. Ves čas si je prizadeval za čim večjo vključenost Slovenske vojske (SV) v naloge zaščite in reševanja (ZIR). Leta 2003 je prejel bronasto medaljo SV za izredne zasluge. Objavil je nekaj strokovnih člankov v reviji SV in UJMA. Bil je urednik knjige Biološka vojna. Po 11. novembru 2001 se je dodatno specializiral za področje boja proti terorizmu. Specialistična znanja je pridobival na številnih usposabljanjih po Evropi, Ameriki in Kanadi. Na podlagi zaslug pri pripravi in izvedbi usposabljanj, ki jih je za slovensko policijo organiziral Zvezni preiskovalni urad ZDA, je leta 2004 prejel naziv častni profesor FBI za boj proti širjenju orožja za množično uničevanje. Istega leta je prejel bronasti znak CZ za nesebično delo v sistemu ZIR. Bil je odgovorna oseba za nastanek in razvoj Podatkovne baze nevarnih snovi “NevSnov”, ki jo gasilci še danes uporabljajo pri reševanju ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Z zdravstvenim sistemom je poklicno v stiku že več kot 25 let. Bil je član številnih medresorskih delovnih skupin, ki jih je vodilo Ministrstvo RS za zdravje. Večkrat je predaval zdravnikom urgentne medicine in drugim zdravstvenim delavcem služb nujne medicinske pomoči na temo dekontaminacije poškodovanih ob nesrečah z nevarnimi snovmi in dezinfekcije prostorov ob sumu na prisotnost koronavirusa SARS-Cov-2. Kot odgovorna oseba za nevarne snovi in vire ionizirajočih sevanj v URSZR je vsa leta sodeloval z Uradom RS za kemikalije in Upravo RS za varstvo pred sevanji, ki sta organa v sestavi MZ. Kot predstavnik MORS je bil dolgoletni član državne Komisije za strateško blago, ki je organizirana pod okriljem MZ. Od leta 2012 do 2021 je vodil področje RKB zaščite in Nevarnih snovi v Sektorju za operativo URSZR v Ljubljani. V tem obdobju je bil tudi predstavnik Slovenije za omenjeno področje v EU in civilnem delu Nata. Ima aktiven certifikat za člana upravnih in nadzornih odborov, ki ga na podlagi usposabljanja in opravljenih izpitov izdaja Združenje nadzornikov Slovenije.
Vida Kocjan, foto: Polona Avanzo
The post [Intervju] Dr. Čadež: Največja ovira je bilo moje članstvo v SDS, saj velja URI Soča za največjo trdnjavo Udbe v slovenskem zdravstvu first appeared on Nova24TV.