Zastoji na slovenskih avtocestah povzročajo veliko gospodarsko škodo

Spet stojim v zastoju, čeprav je bilo zjutraj, ko sem peljala v smeri proti Ljubljani, še nekoliko huje. V popoldanskih urah se dvojna kolona iz Ljubljane proti Brezovici pomika prav polževo, enako je mimo novega priključka Log-Dragomer in šele pri Vrhniki promet na srečo steče, čeprav je še vedno zelo gost.

Na nasprotnem pasu je iz Kopra proti Ljubljani v popoldanskih urah, kot lahko vidim s svojega pasu, še huje: stoječa ali počasi premikajoča se dvojna kolona tovornjakov in osebnih vozil se vsak dan vije od Logatca, kakšen dan celo od Unca ali v izjemnih primerih kar od Postojne ali Razdrtega.

Neverjetno, potovalni čas iz Kopra do Ljubljane se je praktično podvojil in vozniki pihajo od jeze! Če se, bog ne daj, zgodi še kakšna prometna nesreča, pa se lahko pripravimo tudi na nekajurno “bivakiranje” na avtocesti! Turistična sezona je, pravijo, toda avtomobilov s prikolicami ni prav veliko videti, zato to najbrž ne bo držalo. Veliko več kot npr. pred epidemijo covida je v zastojih opaziti tovornjakov, kombijev in osebnih vozil. Pa je res tako? Analiza prometa Pretočnost Slovenije 2025, ki jo je pripravil dr. Niko Gramulin, pravi, da so potovalni časi v Sloveniji daljši kot kadarkoli prej, pravi pa še, da bistvenega povečevanja prometa v zadnjih letih ni zaznati, kar pomeni, da težave, ki jih občutimo, niso posledica večjega števila vozil, ampak so zanje krivi drugi dejavniki: organizacija prometa, dela na cestah, prometne nesreče in upravljanje s cestami.

Popravila, popravila, popravila …
In to bo najbrž kar držalo. Ni bilo namreč dovolj, da se štajerska avtocesta zaradi preplastitve voznega pasu (popravila bodo trajala še nekaj časa) pri počivališču Tepanje, kjer se zato, ker voznik ukrajinskega kombija ni opazil oznak za zastoj, zgodila huda prometna nesreča s šestimi smrtnimi žrtvami, duši v hudih prometnih zamaških! Sedemnajstega avgusta je Dars za ves promet zaprl hitro cesto med razcepom Nanos in Vipava proti Novi Gorici, napovedano pa je bilo, da bo popolna zapora trajala sto dni. Obnavljajo se Rebrnice, viadukt, ki je zgrajen na pobočju Nanosa, kjer je teren plazovit in drsi, kar je nevarno, zaradi česar je bila že od samega začetka trasa tega dela avtoceste sporna. Promet je bil preusmerjen na vzporedno regionalno cesto in Razdrto je v ta namen dobilo kar dva semaforja, enega pri izvozu z avtoceste, drugega sredi vasi, da bi ljudje zaradi povečanega prometa mogli čez cesto. Domačini potrjujejo, da se je promet skozi vas res močno povečal, in še, da so semaforji prava rešitev.

Foto: STA

Kolona od Razdrtega do Fernetičev
Povsem druga zgodba pa je s tovornjaki. Tovorni promet v tranzitu proti Italiji je bil namreč preusmerjen po avtocesti proti Fernetičem. S tem se je začela nočna mora za prevoznike in prebivalce občine Sežana, ki so na problem opozarjali, še preden se je zgodil, a takrat niso bili slišani. Da je zares hudo, priča podatek, da se je prejšnjo sredo kolona samih tovornjakov na desnem pasu avtoceste do Fernetičev v nekem trenutku vila skorajda vse od Razdrtega naprej. V soboto zvečer, takoj po zaprtju AC proti Novi Gorici, sem se v koloni tovornjakov znašla tudi sama, saj sem hotela po obvozu do doma; v mestu so bile namreč zapore cest zaradi občinskega praznika. Komaj sem se prebila do izvoza na drugi strani Sežane!

Prometni kolaps pred Fernetiči
Slovenske medije so napolnile fotografije zaradi dolgih kolon neprevozne primorske avtoceste: 26. avgusta so jezni avtoprevozniki napovedali, da bodo, če se to ne uredi, avtoceste popolnoma zaprli. Zaradi neustrezne prometne ureditve in obnovitvenih del na vipavski hitri cesti je postala primorska avtocesta praktično neprevozna, so dejali avtoprevozniki, ki so se 26. avgusta zbrali na Razdrtem, kamor so na srečanje povabili tudi odgovorne: predsednika vlade, vodstvo Darsa, ministrico za promet in ministra za notranje zadeve, vendar se na vabilo tistega dne niso odzvali. Avtoprevozniki so odgovorne pozvali k takojšnjemu ukrepanju in dejali, da imajo podjetja zaradi večurnih zastojev ogromno gospodarsko škodo, prebivalci pa izgubljajo čas v neprekinjenih zastojih. Predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek je poleg tega opozoril še, da se je nevarno poslabšala prometna varnost. Avtoprevozniki so zahtevali pospešitev gradbenih del, ki je povsem mogoča. Sto dni je absolutno preveč, so dejali, tudi zato, ker so opazili, da na gradbišču dela le nekaj ljudi dnevno. Tistega dne (26. 8., op. p.) so bile razmere na primorski avtocesti zares problematične: na mednarodnem mejnem prehodu Fernetiči je bilo čakanje avtoprevoznikov na prehod v Italijo nevzdržno. Policija je sicer težavo z zastojem in dolgo kolono tovornjakov in med njimi tudi drugih vozil reševala s preusmeritvijo dela tovornega prometa tudi na prehod Škofije. Vendar je tudi tam hitro nastala kolona čakajočih.

Italijani skrbijo zase
Težavo nekateri vidijo (tudi) na italijanski strani: predsednik sekcije avtoprevoznikov pri Gospodarski zbornici Slovenije Milan Slokar je prepričan, da italijanska policija načrtno ustavlja tovorni promet na slovenski strani, saj bi drugače prihajalo do zastojev pred cestninskimi postajami v Italiji. Ta izjava je bila verjetno tudi povod za besede ministrice Bratuškove, ki je v večerni oddaji 24ur, ko so odgovorni razpravljali o nastalem prometnem kaosu, izjavila, da jim pri urejanju prometa Italijani “raje nagajajo”. Pri tem ne gre za nagajanje, pač pa za skrb najprej rešiti svoje težave. Tako kot bi morala tudi slovenska vlada najprej poskrbeti za svoje državljane in ceste, a ji to ne gre od rok ali pa se ne potrudi dovolj, saj se ji očitno ni uspelo dogovoriti za dodatne mejne prehode za tovornjake v Italiji.

Slika je simbolična (Foto: Nik Bertoncelj/BOBO)

Kolone na primorski avtocesti še naprej?
Do sestanka predstavnikov Darsa z avtoprevozniki in lokalnimi skupnostmi je prišlo 29. avgusta, na njem pa so se dogovorili za drugačen režim ob obnovi vipavske hitre ceste čez Rebrnice. Tranzitni tovorni promet nad 3,5 tone proti Italiji lahko po novem uporablja en vozni pas, iz Italije proti Sloveniji pa tovornjake preusmerjajo na Fernetiče. Takšna prometna ureditev bo veljala od 8. septembra, so dejali na Darsu. Poleg tega policija tranzitna tovorna vozila, ki prihajajo iz Italije na mejni prehod Vrtojba oziroma na vipavsko hitro cesto, preusmerja na priključek Šempeter pri Gorici, osebni in lokalni promet pa je do konca zapore še naprej v celoti preusmerjen na vzporedno regionalno cesto.

Poskusni zajčki?!
Nova poskusna ureditev bo torej, če je bilo prav razumeti, v polnosti veljala od srede, 3. septembra, do ponedeljka, 8. septembra, kaj bo potem, pa ni še znano: če se ne bo izkazala za dobro, jo bodo sproti prilagajali, so dorekli na sestanku Darsa, avtoprevoznikov in lokalnih skupnosti. V ponedeljek, 1., in v torek, 2. septembra, ki sta zaradi začetka šolskega leta in konca počitnic prometno najbolj obremenjena dneva, so po Sloveniji tovornjake izločali iz prometa, da ne bi prišlo do gneče na Fernetičih. Kljub temu se je v ponedeljek ob približno 6.30 od razcepa Gabrk proti Fernetičem že nabrala precej strnjena kolona tovornih vozil, ki pa še ni povsem stala. Za zdaj še ni bilo slišati nič o tem, da bi se dela na Rebrnicah, plazovitem odseku hitre ceste proti Vipavi, pospešila, pač pa je zazvenelo le opozorilo, da je bil rok za ta dela že tako ali tako skrajšan – in da bo zaradi obnovitvenih del vozišče proti Vipavi oz. mejnemu prehodu Vrtojba zaprto do 25. novembra, tranzitni tovorni promet proti Italiji pa naj bi bil ta čas preusmerjen na Fernetiče.

Velikanska gospodarska škoda
Medtem imajo slovenski avtoprevozniki in vse slovensko gospodarstvo zaradi omenjenih zastojev na Fernetičih velike finančne izgube, gospodarsko škodo torej, kar sta za STA potrdila direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever in predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek, ki je ocenil, da bi gospodarska škoda zaradi zastojev v samo dveh dneh, v ponedeljek in torek, 18. in 19. avgusta, lahko znašala več kot dva milijona evrov. Sklepamo torej lahko, da bodo zneski gospodarske škode za avtoprevoznike poskočili v višave, če se bodo zastoji nadaljevali, pri tem pa niti približno niso in ne bodo štete vse izgubljene ure voznikov osebnih vozil, ki dnevno ostajajo v dolgih zastojih na vseh slovenskih avtocestah. Kakšen je bil rezultat nove ureditve prometa na primorski avtocesti, ste zdaj, ko berete ta članek, že lahko videli …

Lucija Kavčič