INTERVJU: Čigava je odgovornost za kontracepcijo in zdravljenje neplodnosti? Odgovor vas lahko preseneti …

V slovenski družbi še vedno ženske prevzemajo odgovornost za kontracepcijo in tudi pri zdravljenju neplodnosti parov, čeprav bi morala biti to vloga obeh partnerjev, tako ženske kot moškega, pravi  Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov (IPES).

S projektom VERA za strateško načrtovanje, opolnomočenje in zagovorništvo pri reproduktivnem zdravljenju

Na Inštitutu za preučevanje enakosti spolov vodijo projekt VERA, ki ga bodo pravzaprav ta mesec zaključili. »To nas še posebej veseli, saj je marec tisti mesec, v katerem bi se morali spominjati vseh prizadevanj, ki smo jih kot družba že uspeli razviti in doseči. Zato, da bi ženske lahko slavili, kot si zaslužimo,« pravi Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov (IPES), v intervjuju, ki smo ga opravili z njo.

Ana Pavlič, direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov

Ženske prevzemajo odgovornost za kontracepcijo

»Pri projektu VERA gre za strateško načrtovanje, opolnomočenje in zagovorništvo na področju zelo pereče problematike – to je reproduktivnega zdravljenja žensk. In pa posebnost, na katero smo zelo ponosni, da smo v projekt vključili tudi moške,« pravi Pavlič. In dodaja, da je to zelo pomembno. »Zaradi tega, ker v naši družbi še vedno veljajo številni stereotipi, ki vprašanja reproduktivnega  zdravljenja, s tem pa povezane tudi spolnosti in reproduktivnih pravic nekako še vedno nalagajo na pleča žensk. To pomeni, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, da ženske kar v 70 odstotkih nase prevzemajo odgovornost, povezano s kontracepcijo oziroma z reproduktivnim zdravljenjem,« opozarja Pavlič.

Miselnost, da so ženske najbolj odgovorne za družbeno reprodukcija, trdno zasidrana pri ljudeh

In zakaj prihaja do tega, da večinoma ženske prevzemajo odgovornost za kontracepcijo, ne pa, da bi bilo to bolj izenačeno ali celo obratno? »To je zato, ker ženske v naših mislih ali pa idejah še vedno ostajajo tisti spol, ki naj bi bil najbolj odgovoren za družbeno reprodukcijo,« odgovarja Pavlič. Velikokrat se namreč sliši, da je ženska tista, ki mora poskrbeti za zaščito, moški pa ‘samo pride’.  Prav tako, da naj bi ženska bila tista, ki bo za varno spolnost morala narediti največ, moški pa se bo lažje izmuznil pri odgovornosti.

Sledenje stereotipnim vlogam kaže nasprotja

Pavlič pritrjuje: »To je zelo pereč problem! In izhaja iz tega, kakšna je ideja, na kakšen način par vstopa v spolni odnos. Mi smo v sklopu našega projekta opravili tudi krajšo analizo stanja. Pri njej smo ugotovili, da je velika večina mladih, predvsem fantov – pa tudi deklet, ki jim sledijo – prepričanih, da je nekako bolj prav, da so ženske tiste, ki so v spolnosti bolj sramežljive, bolj pasivne, moški pa so seveda tisti, ki zaradi njihove  stereotipne vloge, morajo stremeti k užitku. In biti vedno pripravljeni za to, da svoj plen osvojijo.  Pasivnost je zelo zanimiva in dokaz za to, da je stereotipno to, o čemer sem prej govorila.« Pravi, da mnogi menijo, da mora biti tako – da so ženske pasivne, sramežljive, da je njihov užitek manj vreden. Poudarja pa, da ko se govori o reproduktivnem zdravljenju, pa da se meni, da so prav ženske tiste, ki morajo temu namenjati več pozornosti in skrbi.

Pri težavah zaradi neplodnosti se govori o ženskah, manj pa o moških

Opozarja še na to, da imajo nekatere ženske spolno specifične težave, povezane z reproduktivnim zdravljenjem. Pri tem pa izpostavlja endometriozi, ki »je problematična in vrsto let traja, preden ženske sploh pridejo do diagnoze zaradi specifičnih karakteristik, ki to bolezen opredeljujejo«.  Pri tem pa izpostavlja, da se v družbi veliko manj govori o impotenci. »Zakaj pa, ko govorimo o neplodnosti,  ki je tudi zelo velik problem, v večini primerov vidimo, da pri tem v javnosti govorijo o ženskah, kljub temu, da podatki kažejo, da je za neplodnost v skoraj polovici primerov odgovoren moški?« zastavlja razmišljanje Pavlič. In odgovarja: »Razlog je stereotipno razmišljanje, ki od moških pričakuje ne samo, da so vedno pripravljeni, da osvojijo, ampak da morajo vedno biti plodni. Razmišljanje, da je plodnost povezana z moško trdnostjo, odločnostjo in s ‘pravo moškostjo’, je zelo škodljivo.«

Mladi in njihovi starši bi se morali odprto pogovarjati

Pavlič govori o tem, da se o vsem tem v družbi premalo govori, namreč še vedno so te teme tabu. »In to je bil eden od glavnih vzgibov, da smo se pri našem inštitutu lotili tega projekta. Vsi vemo, da mladi večino dni preživijo na spletu. Spolnost je še vedno zelo tabuizirana, le majhen odstotek mladih se o spolnosti pogovarja s svojimi starši. V največ primerih se odpravi po informacije na splet. V kar 70 odstotkih primerov je tako,« izpostavlja programska direktorica inštituta. Njihova raziskava je še pokazala še eno dejstvo. »Skoraj tretjina vseh sodelujočih je pokazala, da ne vedo, kam bi se obrnili po informacije, povezane z njihovim reproduktivnim  zdravjem. Torej kako je z dostopnostjo do storitev, povezanih s preventivo in kurativo. In se nato odpravijo na splet. Na spletu pa se lažje informacije širijo precej hitreje in precej uspešneje od teoretsko podprtih resnic ali teorij. Zato je to področje resnično zelo problematično,« pravi Pavlič.

Odnosi morajo temeljiti na spoštovanju

V sklopu projekta VERA so zaradi tega mladim “ponudili izvedbo različnih delavnic na temo opolnomočenja, ki jih učijo, kako vstopati v enakovredne spolne odnose, ki temeljijo na vzajemnem spoštovanju dveh partnerjev, na pomenu soglasja, ki mora biti temeljni predpogoj za spolni odnos. In pa seveda na opolnomočenih znanjih, na opolnomočenih informacijah, ki jim potem mladi dodajo soglasje ali ne.«

Moški bi tudi morali hoditi h ginekologu

Ustaljeno je mnenje, da gre ženska k izbranemu ginekologu, ko je govora o preventivi in kurativi njenih reproduktivnih organov. Kam pa naj bi se odpravili moški? »Ko smo na delavnicah vprašali moške, kateri zdravnik oziroma zdravnica je odgovoren/-a za zdravljenje moških, je zelo redko vedel, da se tem zdravnikom reče ginekolog oziroma ginekologinja. Menili so, da gre za urologe,« pravi Pavlič in dodaja: »Žal smo zelo daleč od tega, da bi moški obiskovali ginekološke ordinacije.«  Pravi, da njeno delo na drugih projektih, kaže, da v Sloveniji »živijo ženske, ki bodo prej umrle, kot pa da bi kadarkoli obiskale ginekologa oziroma ginekologinjo. Ob tem da se zadnjih nekaj let oziroma zadnjih nekaj let poudarja, da je manjko ginekologov. V prihodnosti pa grozi 200.000 ženskam onemogočen dostop do tovrstnih storitev. In potem si predstavljamo, da sistemsko res nismo zadosti podprti na tem področju”.

The post INTERVJU: Čigava je odgovornost za kontracepcijo in zdravljenje neplodnosti? Odgovor vas lahko preseneti … appeared first on Lokalec.si.