[Intervju] Boštjan Perne: “Hamas je teroristično gibanje in nekritično povzemanje informacij, ki jih podaja teroristično gibanje, je nesprejemljivo in nevredno objektivnega novinarstva”

Gospod Perne, naj začneva z dogajanjem v Gazi, ki je očitno prioriteta vladajočih in naših t. i. depolitiziranih medijev. V zvezi s tem smo priča totalni medijski histeriji. Očitno se pozablja, da je sedanjo krizo na tem območju zakuhala teroristična organizacija Hamas z brutalnim napadom na Izrael 7. oktobra 2023 in z ugrabitvijo talcev …
Tako pri komuniciranju vlade kot medijev v Sloveniji glede vojne v Palestini najbolj moti neobjektivnost. Če to neobjektivnost pri politikih še nekako razumemo, pa je nesprejemljiva pri novinarjih, ki bi morali poročati neopredeljeno in objektivno.
Objektivno gledano je Hamas tisti, ki je izvedel izjemno brutalen teroristični napad na vojaške, predvsem pa civilne cilje v Izraelu. Zagrešil je zločine in zajel talce. Izrael se je na napad odzval z vso silo, vsaj deloma nesorazmerno, ob posredovanju pa so, kot kaže, Izraelci povzročili tudi zločine. Ampak zločine je treba dokazati. Pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) poteka proces o genocidu, ki naj bi ga izvajal Izrael. Genocid je torej treba dokazati.

Pri nas pa v medijih o palestinski vojni poročajo tudi aktivisti, ki so znani po protiizraelskih stališčih. Poročajo tako, kot informacije podaja Hamas, ki ima še vedno pod nadzorom informacijsko oskrbo o dogajanju v Gazi. Hamas je teroristično gibanje in nekritično povzemanje informacij, ki jih podaja teroristično gibanje, je res nesprejemljivo in nevredno objektivnega novinarstva.

Kako gledate na protiizraelsko politiko, ki jo izvaja vladajoča koalicija oziroma vlada pod vodstvom Roberta Goloba? In tudi nekatere zahodnoevropske levičarske vlade …

Slovenija se je postavila na čelo protiizraelske politike v EU. Izpostavila se je. Ni vztrajala pri ukrepih, ki bi jih sprejeli skupaj z Irsko in Španijo, in tako ohranila neko diplomatsko zadržanost in vsaj približno distanco, ampak “juriša” pred vsemi drugimi. Ukrepi Slovenije proti Izraelu so z mednarodnega vidika nepomembni. Dva ministra izraelske vlade, ki tako ali tako ne obiskujeta Slovenije, ne smeta več v Slovenijo, orožja ne bomo več kupovali od Izraela, čeprav ga niti do zdaj nismo, saj ga kupujemo prek posrednikov v EU, kot ga bomo še naprej, in ne bomo več uvažali avokada z zasedenih ozemelj.
Po mojem mnenju ti ukrepi niso namenjeni palestinski vojni, ampak so predvolilne poteze, namenjene izključno slovenski javnosti. Slovenci težko prenašamo krivice in trpljenje, zato je na tej točki razmeroma preprosto pridobivati politične točke.

Priča smo pozivom t. i. nevladnikov, naj Slovenija s pomočjo vojaške ladje Triglav prebije izraelsko pomorsko blokado Gaze. K temu je slovensko vlado nedavno pozvala tudi posebna poročevalka ZN za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese …
Francesca Albanese je politična aktivistka in zastopa palestinska stališča, ki so dejansko stališča Hamasa. ZDA so proti njej, kot so dejali, “zaradi nelegitimnih in sramotnih prizadevanj za spodbujanje ukrepov proti ameriškim in izraelskim uradnikom, podjetjem in direktorjem” uvedle sankcije. Na njen nesprejemljivi aktivizem so opozorile tudi Francija, Nemčija, Kanada in Nizozemska. Pri nas pa je bila sprejeta kot kraljica. Njena stališča so bila sprejeta kot čisto zlato in edina resnica.
Eden od pozivov Albanesejeve, ki ga je potem ponovila poslanka Sukičeva, je bil tudi, naj Slovenija pošlje svojo vojaško ladjo v preboj izraelske blokade Gaze. Gre za poziv, ki bi pomenil akt neposredne agresije na suvereno državo. Da bi z vojaško, oboroženo ladjo nasilno vstopili v teritorialne vode Izraela, je čista norost. In tudi pozivi, naj Slovenija stori nekaj takega, so čista norost.

Koordinatorica Levice in ministrica Asta Vrečko je v ponedeljek na omrežju X zapisala: “Ko krogla zadene novinarja, zadene tudi pravico človeštva do resnice. Uboj novinarja je uboj resnice. Ko so tarča novinarji, je tarča ves svet, ki ima pravico vedeti.” Pri tem je imela v mislih Anasa al-Sharifa, za katerega se je izkazalo, da je bil tesno povezan s Hamasom …
O tem govorim. Ministrica slovenske vlade je povzela novico, ki so jo lansirali Hamasovi viri, ne da bi preverila, za kaj gre. Hamasovi pripadniki se že nekaj časa borijo kot gverilci, v civilnih oblačilih, in zasedajo različna mesta v palestinski družbi. Omenjeni “novinar” je bil po pričanju izraelskega talca zadolžen za varovanje talcev, slikan je z orožjem, slikan je, ko se objema s poveljnikom Hamasa, Izrael pa trdi, da je bil eden od poveljnikov Hamasa. Skratka, če bi bila ministrica objektivna, bi pripisala, da ni nujno, da gre za novinarja, ker je povsem mogoče, da je bil novinar tudi terorist.

Se strinjate s tistimi, ki opozarjajo, da posamezne države s priznanji neobstoječe države Palestine še dodatno spodbujajo Hamas, da nadaljuje z vojno proti Izraelu …?
Do rešitve “dveh držav” se ne bi opredeljeval, ker objektivno gledano ne vemo točno, kaj bi lahko bila trajna rešitev za mir. Je pa pri rešitvi “dveh držav” najprej treba jasno določiti meje med državama, kar pa je že zelo problematično.

Kako presekati ta gordijski vozel? Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je pred dnevi dejal, da nobena država na svetu ne bi hotela imeti na svojem pragu organizacije, “predane njenemu popolnemu uničenju”, in da jih prebivalci Gaze prosijo, naj jih osvobodijo Hamasa …
Hamas zanika pravico Izraelu do obstoja, ponavlja znani rek “Svobodna Palestina od reke do morja”, kar v praksi pomeni, da Izrael ne more obstajati. Celoten Hamas, vse veje Hamasa torej so teroristična organizacija, tudi po zakonodaji EU. Želim si, da se nasilje ustavi, da Palestinci lahko začnejo normalno živeti, a to ne bo mogoče, dokler Hamas obstaja. Izrael bo Hamas moral uničiti do zadnjega pripadnika.

Pojdiva zdaj k tragični vojni v Ukrajini, ki traja že več kot tri leta, k ruski vojaški agresiji na Ukrajino. Nedvomno je ta posledica šibkosti tako Evropske unije kot Zahoda …

Kot ste rekli, predvsem gre za veliko tragedijo. Ukrajina izgublja celo generacijo mladih fantov, kar bo družbi dalo pečat za naslednja desetletja. Rusija je presenetila Zahod, igrala je na karto neenotnosti Zahoda in imela je prav. Če bi se Zahod takoj odzval enotno in odločno, bi bila verjetno vojna že končana.

Je mogoče reči, da je ta vojna v vojaško-tehnološkem smislu prinesla veliko novega?

Kar zadeva oborožitvene sisteme, je ta vojna dejansko revolucionarna. Oklep, ki je bil od prve svetovne vojne dominanten na bojišču, je izgubil veliko svoje vrednosti, saj bojišče prevzemajo droni. Droni so postali ključni. Predvsem poceni droni. Pa je to šele začetek. Ta čas dominirajo mala zračna plovila, prihajajo pa tudi droni na tleh, in sicer za neposredno bojno delovanje kot za prenašanje tovora in logistiko. Bojišče se robotizira. Droni, ki jih upravljajo ljudje, so prva stopnja, prihajajo že droni, ki so delno vodeni s pomočjo umetne inteligence. Po moji oceni bo umetna inteligenca vse bolj pomembna in v povezavi z robotiziranimi oborožitvenimi sistemi bo prevzela moderno bojišče. Je pa seveda na ukrajinskem bojišču svojo vrednost pokazala tudi klasična artilerija, ki se je ob dronih pokazala za ključno

Nedvomno gre z ruske strani tudi za vojno izčrpavanja. V zadnjem času postaja čedalje očitneje, da ukrajinska stran vse teže drži frontno črto …

Rusija te vojne ne more popolnoma izgubiti. Človeški resursi Rusije so neprimerljivo večji kot ukrajinski, glede oborožitve je Rusija zagnala del nekdanje namenske industrije in postaja samozadostna predvsem na področju proizvodnje artilerijskega streliva, kar je ključno. V ozadju pa je še vedno ves čas prikrita grožnja z uporabo taktičnega jedrskega orožja.

Če bi, recimo teoretično, Ukrajinci prebili fronto, porazili Ruse in krenili proti Krimu, bi Rusi verjetno uporabili jedrsko orožje. In Ukrajinci spet ne bi zmagali. Zato trdim, da Rusi ne morejo biti totalno poraženi.

Je pa jasno, da Rusija razume samo silo. Z lepimi besedami in s popuščanjem ne bo Zahod dosegel nič. Ukrajinci morajo v vojni pokazati, da se me bodo pustili premagati, da so sposobni Rusom vojaško parirati, da lahko povzročijo tudi veliko škodo v zaledju fronte in izsiliti kolikor toliko pravičen mir.

Kako pa gledate na prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini?

Slab mir je boljši kot dobra vojna, pravi slovenski pregovor. Spoštujem prizadevanje ameriškega predsednika, želim si, da bi mu uspelo, da se vojna konča, da ljudje nehajo umirati. Pri tem pa je jasno, da mora biti mir kolikor toliko pravičen. Ukrajinci po vseh teh žrtvah in trpljenju zaslužijo pravičen mir.

Foto: Polona Avanzo

No, pri tem je jasno, da se je EU znašla na stranskem tiru.

EU je zaradi neenotnosti, zaradi različnih nacionalnih interesov in predvsem zaradi zanemarjanja trde, vojaške moči postala na svetovnem parketu nepomembna. Kdo od svetovnih igralcev še kaj vpraša EU? Kitajci EU upoštevajo toliko, kot jim gospodarsko ustreza, Putin EU ignorira, Trump se pogovarja s posameznimi državami, EU ne upošteva kaj dosti. Izrael recimo EU niti ne jemlje resno.

Če se ob koncu najinega pogovora vrneva k Sloveniji. Predsednik vlade Robert Golob je na zadnjem vrhunskem srečanju Nata v Haagu zavezništvu obljubil povečanje sredstev za obrambo na 5 odstotkov do leta 2035. Pri tem naj bi do leta 2030 ta sredstva dvignili na 3 odstotke. Kako gledate na vse to sprenevedanje vladajočih v zvezi s tem, ki smo mu bili priča v prvi polovici poletja? In na t. i. sredstva za dvojo rabo …

Pustiva politiko in politična preigravanja ob strani. Slovenija je potrdila 3 odstotke in se zavezala k 5 odstotkom za obrambne izdatke. Vlada je tukaj sledila nacionalnim interesom, kar podpiram. Če bo Slovenija namenila 3 odstotke za oborožitvene sisteme in recimo 2 odstotka za sisteme za dvojno rabo in odpornost družbe, je to povsem sprejemljivo. Obrambni sistem bo tako ali tako treba temeljito nadgraditi, smer je sicer prava, ampak cilje bo potrebno doseči. Podpiram idejo o vojaški rezervi 30.000 pripadnikov, a kje jih bomo vzeli? Podpiram idejo teritorialne razpršenosti enot, a od kod nam vojaki? Kje sta obe bataljonski bojni skupini? Načrti so sicer ustrezni, a realizacija teh ciljev je nekje v oblakih. Potrebujemo jasen akcijski načrt.

Varnostni strokovnjak Boštjan Perne (Foto: Polona Avanzo)