[Intervju] Axel Kaiser: “Cilj prebujenstva je uničiti zahodno civilizacijo”

Z ekonomskim mislecem, pravnikom in avtorjem čilsko-nemškega rodu Axlom Kaiserjem smo se pogovarjali o ekonomiji in njegovi knjigi, ki je izšla pri založbi Družina, pa tudi o prebujenstvu in stanju v Evropi, ZDA in Latinski Ameriki.

Gospod Kaiser, nam lahko za začetek poveste kaj več o sebi, svojem delu in svojih poklicnih dosežkih?

Sem čilski in nemški državljan. V Nemčiji sem študiral pravo in opravil doktorat iz filozofije in politične ekonomije. Postal sem eden od najvplivnejših prostotržnih javnih intelektualcev v špansko govorečem svetu. Sem univerzitetni profesor, pa tudi član Centra Adama Smitha za ekonomsko svobodo mednarodne univerze v ZDA in stalni predavatelj Inštituta Archbridge v Washingtonu. Sem tudi predsednik sveta fundacije za napredek iz Santiaga de Chile in eden od direktorjev fundacije Faro iz Argentine. Objavil sem že veliko knjig, ki so postale uspešnice. Med njimi je tudi Ulični ekonomist, ki je najbolj prodajana knjiga o ekonomiji v španščini v zadnjih tridesetih letih. Prav tako veliko potujem po svetu in se udeležujem številnih konferenc, velikokrat tudi kot predavatelj.

Vaša knjiga Ulični ekonomist je nedavno izšla tudi v slovenščini. O čem knjiga pravzaprav govori, katera je njena glavna teza?

Glavni namen knjige je razložiti ekonomijo splošni javnosti. Vsebuje preproste primere in je zelo lahko razumljiva. Čeprav je preprosta in kratka, je tudi zelo globoka. V njej razložim osnovna ekonomska načela, kot je denimo teorija cen. Razložim, kaj so cene in kako so nastale. Z zelo preprostimi primeri razložim tudi produktivnost in vse druge koncepte, ki so ključnega pomena za razumevanje vsake ekonomske razprave. Mislim, da so številni ekonomisti, ker se velikokrat ukvarjajo z matematiko in tovrstnimi stvarmi, pozabili na osnovna načela ekonomije. Še sami več ne razumejo nekaterih od teh načel. Skratka – to je razlog, da sem napisal knjigo, ki je namenjena splošni javnosti. Nisem je napisal za akademike, ampak za običajne ljudi. Mislim, da bomo imeli manj populizma v naših državah, če bodo ljudje razumeli osnove ekonomije. Politiki ne bi mogli več tako močno lagati ljudem.

Pravite torej, da če bi ljudje bolje razumeli ekonomijo, bi lahko bolje vedeli, kdaj jim politiki lažejo, kdaj govorijo nekaj le zato, da bi dobili glasove?

Natanko tako. Prav tako bi bilo več odpora do populizma in ideologij, kot je socializem, ki predlagajo stvari, ki niso realistične in povzročajo veliko gorja ter škodujejo ljudem. Zato je pomembno, da so ljudje dobro izobraženi. Ekonomija bi morala biti del splošne izobrazbe državljanov, kar bi jim omogočalo, da sprejemajo dobre politične odločitve. V nasprotnem primeru dobijo moč tisti, ki uničujejo naše države.

Govoriva torej o politikih, ki govorijo stvari le, da bi prelisičili ljudi in dobili njihove glasove. Bi morda izpostavili kakšen primer takšnega politika, ki je obljubljal nekaj, česar dejansko ne bi mogel izpolniti, samo da bi zmagal na volitvah?

Takšnih primerov je toliko, da ne vem, kje začeti. V Latinski Ameriki se to dogaja nenehno in velja za vse predsednike, ki smo jih imeli. Na primer predsednik v Čilu Gabriel Borić govori, da je treba obdavčiti premožne. Gre za nekaj, kar lahko slišimo povsod. A kaj se zgodi, če obdavčimo premožne? Svoj denar bodo odnesli v drugo državo in na koncu imamo manj bogatih ljudi, manj služb in nižje plače. To se je zgodilo na Norveškem, kjer so politiki govorili, da je treba obdavčiti zelo bogate posameznike. Zvišali so davke na premoženje, zgodilo pa se je to, da so bogati odšli v Švico, norveška vlada pa je prejemala še manj davkov kot prej. Gre za čisti populizem, vendar pa to počnejo vsi politiki, do neke mere tudi Trump s svojo trgovinsko vojno. Tudi on govori stvari, ki niso ravno resnične. Na primer – če uvedejo carinske dajatve, bodo morali Američani plačevati več za blago in storitve. Davke na uvoženo blago plačajo potrošniki. Američani bodo torej plačevali več za francoski šampanjec ali vino ali za karkoli drugega. Trump ima sicer prav glede nekaterih stvari, a tu se moti. Lahko bi vam dal še na tisoče takšnih primerov.

Kaj pa kakšen primer, za katerega velja, da je morda politik izrekel neprijetno resnico?

Glede tega me je pozitivno presenetil nemški kancler Merz, ko je dejal, da socialna država ni trajnostna, ker je preveč dolgov, preveč stroškov, preveč ljudi, ki gredo v pokoj, in premalo ljudi delovne starosti zaradi staranja prebivalstva. Dejal je, da so potrebne reforme. To so dejstva, ki jih morajo politiki povedati. Pozitivno je, da politiki povejo te stvari, a po navadi tega ne počnejo. Velikokrat so raje tiho.

Napisali ste tudi več drugih knjig. Nam lahko poveste kaj več o njih in o vprašanjih, ki jih obravnavate?

Do sedaj sem napisal okoli deset različnih knjig, med njimi fantazijski roman v slogu Gospodarja prstanov. Večinoma v svojih knjigah obravnavam pomembnost ideologij ter razvoj družbe in ustanov, pa tudi politično filozofijo – denimo ideje, kot so socialna pravičnost, neoliberalizem, raznolikost, pravičnost in vključevanje (DEI – Diversity, equity and inclusion). O tem sem napisal knjigo Duševni paraziti (Mental Parasites). V Argentini je imela velik vpliv, saj je predsednik Milei veliko govoril o njej. Napisal sem tudi knjigo o finančni krizi leta 2008, ki je bila prav tako prevedena v slovenščino, /in sicer/ z naslovom Pot v propad. Napisal sem celo knjigo o papežu Frančišku in njegovih pogledih na kapitalizem. Napisal sem torej kar nekaj različnih knjig, ki so bile vse uspešne.

Pravite, da ste pisali tudi o “raznolikosti, pravičnosti in vključenosti”, konceptu, ki je bil vsaj do Trumpove zmage močno prisoten v ZDA in je še vedno zelo živ v zahodni Evropi. Kakšno je vaše stališče do tega in do fenomena prebujenstva?

Prebujenstvo je pravzaprav neomarksizem. Gre za kulturni marksizem, katerega cilj je uničiti zahodno civilizacijo. To je nekaj, kar nam že ves čas govorijo, tega glavni očetje te ideologije sploh ne skrivajo. Vsi so trdili, da je treba Zahod uničiti, ker je zloben. Glede tega so odkriti in to imajo v mislih, ko govorijo o raznolikosti, pravičnosti in vključenosti; odpraviti hočejo pravila, ki jih je Zahod razvil, da bi bili vsi enako obravnavani. Če ima podjetje politiko raznolikosti, je to pravzaprav diskriminacija moških in predvsem belcev. To je navaden rasizem, institucionaliziran rasizem, slednjega pa izvajajo pod izgovorom, da se borijo proti nekakšnemu nevidnemu rasizmu.

Axel Kaiser (FOTO: Andrej Sekulović)

Lahko to podrobneje razložite? Za kakšen rasizem gre in kakšne bi bile njegove posledice?

Izmislijo si nekakšen rasizem in nato sami dejansko postanejo rasisti. Ta je najbolj strupen od vseh duševnih parazitov, saj zaradi njega ne morete trezno razmišljati – zadovoljni ste sami s seboj, ker zagovarjate raznolikost, a hkrati diskriminirate druge, predvsem tiste, ki razmišljajo drugače. Gre za totalitarno ideologijo, ki bi spremenila naša življenja v nočno moro, če bi bila povsod sprejeta, saj bi uničila vladavino prava, ker ne določa istih pravil za vse. Namesto tega veljajo za vsakogar drugačna pravila, /in sicer/ glede na spol, raso, spolno usmerjenost in tako naprej. Tako bi prišli do plemenske družbe, v kateri bi se vsi med seboj spopadali kot nekdaj, preden je zahodna civilizacija doživela svoj vrhunec. To je zelo nevarno, saj uničuje možnost mirnega sobivanja.

Omenili ste že argentinskega predsednika Javierja Mileia, s katerim tudi tesno sodelujete. Kaj nam lahko poveste o njegovih reformah?

Je zelo ambiciozen in pogumen. Argentina je namreč država, ki ji je zelo težko vladati. Hkrati ga hočejo vsi uničiti, socialistična opozicija ga hoče uničiti. Socialistom je vseeno, če popolnoma opustošijo državo in uničijo na milijone življenj, če bodo tako uničili tudi Mileia in se vrnili na oblast. Kljub temu je njegovo predsedovanje zelo uspešno. Uspelo mu je znižati inflacijo v dobrem letu in pol za trideset odstotkov. Revščina je padla s petdesetih na okoli trideset odstotkov. Zaradi njegovih reform milijoni otrok in ljudi ne živijo več v revščini. Ima javnofinančni presežek v državi, ki je bila popolnoma bankrotirana. Bilo je težko, a ekonomija raste; pred njim ni rasla, sedaj pa beleži štiri- ali petodstotno rast. Ob vsem tem pa se Milei šele dobro ogreva. V oktobru bodo volitve za kongres, ki bodo zanj in za njegov projekt zelo pomembne. Če bomo na teh volitvah uspešni, bomo imeli možnost za nadaljnje reforme, s katerimi bomo povečali svobodo in zmanjšali velikost vlade ter njene intervencije v ekonomijo in življenja ljudi. Tako lahko Argentina postane eden od najhitreje rastočih narodov v svetu.

Vrniva se še malce v Evropo. Se vam zdi, da se Evropska unija spreminja v novo obliko diktature zaradi prevelikih regulacij in birokracije? Kako ocenjujete njeno ekonomsko politiko?

Bolj kot za odprto diktaturo gre za mehak despotizem. Politiki prek regulacij, davkov in podobnih zadev ljudem govorijo, kako morajo živeti svoje življenje. Narekujejo jim, koliko svojih prihodkov lahko zapravijo, in celo to, kako jih smejo zapraviti zaradi zelene politike in okoljevarstvenih pravil, ki so denimo proti avtomobilom, če niso električni, in tako naprej. Vse bolj nadzorujejo vaša življenja, sami pa ste od vlade vse bolj odvisni. Ker pa gre za mehak način in ne za brutalno silo kot nekdaj, se ljudje ne prebudijo dovolj zgodaj. Gre za postopno diktaturo, za teorijo salame, saj slednjo režemo počasi, kos za kosom. Na neki točki postanete kot ovce v čredi, ki jo vodi vlada. Svoje življenje živite lahko le v okvirjih, ki jih določajo vlada in elite. Ti okvirji pa seveda ne veljajo za vlado in za mogočne elite. Oni lahko potujejo v zasebnih letalih in počnejo, kar hočejo, ter služijo velike denarje. Živijo pa na račun vaših davkov.

Axel Kaiser (FOTO: Andrej Sekulović)

Kaj vse to pomeni za Evropo in kakšna je po vašem mnenju njena prihodnost?

V Evropi vlada popolna zmešnjava. Demografsko propada, migracije, predvsem iz islamskega sveta, uničujejo evropsko kulturo, saj islam ni kompatibilen z Evropo. Kriminal zelo hitro narašča, ravno te dni je znova prišlo do nekega napada v Münchnu, ki bi bil lahko delo teroristov. Po drugi strani tudi ekonomija peša. Nemčija je v postopku deindustrializacije, ekonomija že dolgo ne raste. Pred dvajsetimi leti je bila ekonomska rast v ZDA in Evropi približno enaka, sedaj pa je ameriška ekonomija precej večja, celo do petdeset odstotkov. Plače se višajo, medtem ko v Evropi v povprečju ostajajo enake. Evropa je na splošno popolnoma dekadentna družba v stagnaciji zaradi vladnih regulacij, pravil ter mentalitete birokratov in politikov. Še naprej bo tonila, če se ne bo korenito spremenila paradigma, kar pa se vsaj trenutno ne dogaja.

Prej ste že omenjali Donalda Trumpa; bi nam za konec zaupali, kako gledate nanj kot na predsednika?

Večinoma zelo pozitivno. Odlično je, da se je postavil po robu totalitarni prebujenski ideologiji. Zelo dobro je tudi, da skuša končati vojno v Ukrajini, ki se je začela v času Bidna. Menim, da mu bo to uspelo pred koncem njegovega mandata. Prav tako hoče končati vojno v Gazi. Dobro je tudi, da so uničili jedrske tovarne v Iranu. Zelo uspešen je pri ustavljanju nezakonitih migracij v ZDA, ki so ušle izpod nadzora, a mu jih je uspelo skoraj popolnoma ustaviti. Vse to je zelo pozitivno, le trgovinska vojna se mi zdi zelo negativna, saj temelji na zmotnem prepričanju, da trgovanje koristi le Kitajski in drugim, ne pa tudi ZDA, kar ne drži, a na splošno se mi zdi Trump dober predsednik z uspešno administracijo. Upam, da bodo odstranili Madura v Latinski Ameriki, ki je kriminalec in narkošef  ter je skupaj s Chavezom in socializmom popolnoma uničil Venezuelo.

Biografija

Axel Kaiser, rojen leta 1981, je čilsko-nemški pravnik, politični filozof in avtor, ki se posveča vprašanjem ekonomije, liberalizma in populizma. Diplomiral je iz prava v Santiagu de Chile, podiplomski študij pa je nadaljeval na Univerzi Heidelberg, kjer je doktoriral. Je ustanovitelj in predsednik fundacije, imenovane Fundación para el Progreso, v Čilu ter nosilec katedre Friedrich von Hayek na Univerzi Adolfo Ibáñez. Kot avtor je zaslovel z deli, v katerih bralcem približuje ideje prostega trga in pomen individualne svobode. V slovenščini je pri založbi Družina izšla njegova knjiga Ulični ekonomist, v kateri na preprost način predstavi petnajst osnovnih ekonomskih lekcij za vsakogar.

Andrej Sekulović