Inšpektorat za delo zaostruje nadzor v turizmu

 Inšpektorat za delo poostruje nadzor v gostinstvu in turizmu. V slovenskem gostinstvu in turizmu poteka poostren nadzor Inšpektorata za delo. Inšpektorji preverjajo izplačila regresa, plač, delovni čas in evidence, s ciljem izboljšati spoštovanje delovnopravne zakonodaje ter zaščititi pravice zaposlenih.

Inšpektorat za delo poostruje nadzor v gostinstvu in turizmu: regresa, delovnega časa in evidenc ne bo mogoče spregledati

Poletna sezona je prinesla največjo obremenitev za slovensko gostinstvo in turizem — hkrati pa so se že začeli poostreni nadzori Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD). Namen tokratne akcije je odkrivanje in preprečevanje možnih kršitev na področju delovnopravne zakonodaje, posebej tistih, ki se nanašajo na regrese, izplačilo plač, delovni čas ter vodenje evidenc. Trajala bo do konca oktobra,

Kaj so ugotovili v IRSD

V letu 2024 so bile kršitve najbolj pogoste na področju plačil za opravljeno delo.

• Lani so preverjali, ali so plače izplačane pravočasno in v celoti, ali so plačilne liste izdajane in ali so upoštevani vsi dodatki.
• Prav tako so se osredotočili na regres za letni dopust — tako na višino kot pravočasnost izplačila — saj je to neodtujljiva pravica zaposlenih.
• Na področju delovnega časa so zaznali težave z razporeditvami, ko delavci delajo preko polnega delovnega časa, brez ustreznih odmorov ali počitkov.
• Evidenca delovnega časa – torej dokumentacija, ki potrjuje, kdaj delavec dela – je bila pogosto neupravičeno slabo vodena ali pa sploh ni bila vodena.

Regres za letni dopust je pravica, ki je zakonsko zagotovljena, in ne gre za izjemo, ki bi se glede izplačila odložila ali spregledala. IRSD opozarja, da Zakon o delovnih razmerjih določa globe za neizplačilo ali zamudo pri izplačil regresa — med 3.000 in 20.000 evri, odvisno od primera.

Prejeta poročila kažejo, da so kršitve pri regresih še posebej pogoste v tistih podjetjih, ki nimajo organiziranega sindikata, kjer nadzor in sam spremljanje pravil niso tako sistematični. 

Dražji stroški neupoštevanja pravil

Čeprav je spoštovanje delovnopravnih predpisov pogosto obravnavano kot administrativna ovira, so posledice, če se ga ignorira, resne:

• Finančne sankcije: ne samo globe, ampak tudi odškodninske obveznosti, plačilne razlike, ki jih je delavec upravičen zahtevati.
• Ukrepi Inšpektorata: poleg glob so možne odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti ali drugih ukrepih, ki zahtevajo takojšnjo odpravo nepravilnosti.
• Ugled podjetja: javnost, zaposleni, konkurenca opazijo, če podjetje krši zakone — to lahko pomeni slabšo zaposlovalno privlačnost, več odhodov kader ter negativno percepcijo med gosti.
• Zavlačevanje z rednimi obveznostmi, kot so izplačila in evidenca, običajno povzroča nepotrebne stroške zaradi zamudnih obresti, pravnih postopkov in administracije.
  

Mnenja sindikatov

Sindikat delavcev gostinstva in turizma (SGiT) opozarja, da so postopki nadzora včasih premalo učinkoviti. Pogosti nadzori naj bi bili napovedani, kar omogoča “čiščenje” nepravilnosti vnaprej. Prav tako pogosto dosegajo sindikati – pri kršitvah, ki jih prijavijo – da so postopki dolgotrajni.

• Sindikalisti menijo, da bi bilo bolj učinkovito, če bi bile akcije nenapovedane, če bi bili nadzorom predmet tudi tisti delodajalci, ki so v preteklosti že kršili, ter če bi se povečalo sodelovanje med inšpekcijo, sindikati in zaposlenimi. 

Kaj delodajalci lahko naredijo, da ostanejo “čisti”?

Da bi se izognili sankcijam in neugodnim posledicam, bi bilo pametno, da podjetja v gostinstvu in turizmu:

1. Pregledajo in posodobijo pogodbe o zaposlitvi – jasno določeni delovni čas, dodatki, vsi prejemki, pogoji regresa.
   
2. Vzpostavijo ali okrepijo evidenco delovnega časa – brez tega so težave z dokazovanjem, kdaj je delavec dejansko delal, kdaj je imel odmore.
   
3. Skrbijo za redne evidence – plačilne liste naj bodo izpisane, morda digitalizirane, dostopne zaposlenim.
   
4. Nadzirajo regrese pravočasno – zagotoviti morajo, da so vsi upravičenci prejeli regres v roku, v celoti, z vsemi dodatki.
   
5. Izobražujejo kadre – tako vodilne kot tiste, ki vodijo recepcije, strežbo, kuhinjo: naj razumejo zakone in pravice zaposlenih.
   
6. Komunicirajo s tujimi delavci – zagotoviti prevode, tolmače ali jasna navodila v jeziku, ki ga razumejo, da se izognejo nesporazumom in kršitvam, ki iz njih izvirajo.
   

Zaključek

Poostren nadzor inšpektorata do konca oktobra je priložnost. Tako za odkrivanje in kaznovanje kršitev kot tudi za izboljšanje delovnih razmer v panogi, ki je že tako pod pritiski sezonskih nihanj.

Za gostinstvo in turizem je ključno, da delodajalci ne vidijo nadzora kot grožnjo, temveč kot poziv, da uredijo sistem, spoštujejo predpise in s tem zagotovijo boljšo izkušnjo zaposlenih in gostov.

Zaposleni pa naj spremljajo svoje pravice, naj zahtevajo jasne pogodbe, plačilne liste in evidenco delovnega časa — šele ko se “papir” ujema z realnostjo, je delovna situacija poštena in zakonita.