IMF opozarja na posledice trgovinskih vojn za proračune držav

Carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa in povračilni ukrepi slabšajo obete za proračune držav po svetu, v poročilu Fiskalni monitor opozarja Mednarodni denarni sklad (IMF). Po ocenah sklada se bo svetovni javni dolg letos povečal za 2,8 odstotne točke, s čimer bo razmerje med skupnim dolgom in BDP preseglo 95 odstotkov.

Poročilo napoveduje, da se bo javni dolg še naprej povečeval in do konca tega desetletja narasel na skoraj 100 odstotkov celotnega svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). K temu bistveno prispevajo največja svetovna gospodarstva, kot so ZDA, Kitajska, Brazilija, Francija in Velika Britanija.

Carine povzročajo šoke na strani ponudbe in povpraševanja ter gospodarsko negotovost, povečujejo velika nihanja na finančnih trgih in zvišujejo stroške financiranja. Vlade se pri proračunskih politikah soočajo z odločitvami, ali naj zmanjšujejo dolg ali okrepijo obrambo pred šoki, v poročilu opozarja IMF.

“Globalni obeti so se v zadnjih šestih mesecih bistveno poslabšali,” je na današnji novinarski konferenci ob objavi poročila povedal vodja proračunskega oddelka pri IMF Vitor Gaspar.

IMF je v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih ob začetku spomladanskega zasedanja sklada in Svetovne banke v Washingtonu v torek znižal napoved letošnje svetovne gospodarske rasti na 2,8 odstotka.

Gaspar je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da imajo ZDA na voljo veliko možnosti – tako na strani prihodkov kot na strani izdatkov – ki jih lahko uporabijo za nadzor primanjkljaja, stabilizacijo ravni javnega dolga in njegovo zmanjšanje, če se za to odločijo.

Glede Kitajske je Gaspar opozoril, da se bo morala tamkajšnja vlada sčasoma spopasti z javnim dolgom, vendar bi se morala v tem trenutku osredotočiti na zagotavljanje ciljno usmerjene podpore za preoblikovanje gospodarstva. Fiskalna podpora na Kitajskem je po njegovih besedah trenutno dobrodošla, ker pomaga pri spodbujanju domačega povpraševanja, to pa zmanjšuje neravnovesja v zunanji trgovini.

Izvozno usmerjenost kitajskega gospodarstva je v govoru na enem od spremljevalnih forumov spomladanskega zasedanja kritiziral finančni minister ZDA Scott Bessent. Opozoril je, da to povzroča škodo tako Kitajski kot preostalemu svetu.

ZDA in Kitajska sta sicer sredi ostre trgovinske vojne, vendar zadnje Trumpove izjave nakazujejo možnost njene omilitve. To je danes prispevalo k rasti borznih indeksov.

V skladu s splošnim odnosom Trumpove vlade do mednarodnih organizacij je Bessent po navedbah AFP kritiziral tako IMF kot Svetovno banko, ki naj bi izgubili smer in se oddaljili od svojega namena. “IMF ni dolžan posojati državam, ki ne izvajajo reform,” je dejal Bessent. Po njegovem mnenju tega ne bi smela početi niti Svetovna banka.