IMF napoved svetovne gospodarske rasti znižal na 2,8 odstotka

Mednarodni denarni sklad (IMF) je napoved svetovne gospodarske rasti za letos znižal za 0,5 odstotne točke na 2,8 odstotka, prihodnje leto naj bi dosegla tri odstotke. Med tveganji je sklad izpostavil učinke novih carinskih politik, spremembe trgovinskih povezav, slabše razpoloženje in povečano negotovost.

Napoved svetovne gospodarske rasti za prihodnje leto je IMF znižal za 0,3 odstotne točke, izhaja iz danes objavljenega poročila o svetovnih gospodarskih obetih.

Slabšo rast od januarskih napovedi bodo po novih napovedih sklada beležile skoraj vse države.

Sklad ZDA za leto napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,9 odstotne točke manj, kot je napovedoval v januarski oceni. Prihodnje leto naj bi se največje svetovno gospodarstvo okrepilo za 1,7 odstotka oz. za 0,4 odstotne točke manj od januarske napovedi.

Evrskemu območju je sklad napoved rasti za letos in za prihodnje leto znižal za po 0,2 odstotne točke. Letos naj bi se okrepilo za 0,8 odstotka, prihodnje leto pa za 1,2 odstotka.

Znotraj evrskega območja IMF Nemčiji za letos napoveduje stagnacijo, potem ko je januarja ocenjeval, da se bo največje evropsko gospodarstvo okrepilo za 0,3 odstotka. Napoved Nemčiji za prihodnje leto pa je znižal za 0,2 odstotne točke na 0,9 odstotka.

Francija naj bi letos beležila 0,6-odstotno rast, prihodnje leto pa naj bi se ta okrepila na odstotek. Napoved za letos je IMF znižal za 0,2, za prihodnje leto pa za 0,1 odstotne točke. Italiji je letošnjo napoved znižal za 0,3 odstotne točke na 0,4 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,1 odstotne točke na 0,8 odstotka.

Svetla izjema je Španija. IMF ji je oceno za letos zvišal za 0,2 odstotne točke na 2,5-odstotno rast, napovedi za prihodnje leto pa ni spreminjal. Španski BDP naj bi se prihodnje leto okrepil za 1,8 odstotka.

Od ostalih najpomembnejših slovenskih trgovinskih partneric po Evropi v IMF po novem Avstriji za letos napovedujejo 0,3-odstotno nazadovanje BDP, za prihodnje leto pa 0,8-odstotno rast. Hrvaška naj bi rasla po 3,1- in 2,7-odstotni stopnji, Švica pa naj bi letos zabeležila 0,9-odstotno, prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast.

Od preostalih večjih razvitih gospodarstev naj bi britansko letos doseglo 1,1-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Japonska naj bi v obeh letih beležila 0,6-odstotno rast BDP.

Kitajska kot drugo največje nacionalno gospodarstvo na svetu naj bi letos izkazala 4,0-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,6 odstotne točke manj od januarskih ocen. Tudi prihodnje leto naj bi beležila 4,0-odstotno rast, kar je 0,5 odstotne točke manj od prejšnje napovedi.

Svetovno gospodarstvo je po oceni IMF na kritični točki. Kot je zapisal, so se skozi večji del lanskega leta po zahtevnem obdobju pojavljali znaki stabilizacije. Inflacija se je spustila z najvišjih vrednosti v več desetletjih, trgi dela so se normalizirali, stopnje brezposelnosti in število prostih delovnih mest pa vrnili na ravni pred pandemijo covida-19.

Rast se je v zadnjih nekaj letih gibala okoli treh odstotkov, proizvodnja na globalni ravni pa se je približala potencialu, so strnili na skladu.

A kot opozarjajo na IMF, veliki politični premiki ponastavljajo svetovni trgovinski sistem in povzročajo negotovost, kar ponovno preizkuša odpornost svetovnega gospodarstva.

ZDA so višje carine začele napovedovati že februarja, nato so prve uvedle v začetku aprila, po nekaj dneh so napovedale nove. Predsednik ZDA Donald Trump je nato 9. aprila napovedal 90-dnevno zamrznitev dviga carin. V tem obdobju bodo vzajemne carine pri 10 odstotkih. Izjema je Kitajska. Ameriške carine na kitajski uvoz znašajo skupnih 145 odstotkov, v Pekingu pa so se odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.

Trgi so bili nemirni že ob prvih napovedih carinskih ukrepov, aprilski ukrepi pa so sprožili zgodovinske padce glavnih borznih indeksov, donosi obveznic so po drugi strani poskočili. Ob zamrznitvi ameriških carin je sledilo delno okrevanje, so zapisali v IMF.