Ifo: Trumpove carine bi zarezale v ameriški izvoz

Uvedba dodatnih carin na ameriški uvoz blaga iz Kanade, Mehike in Kitajske, za katero se zavzema ameriški predsednik Donald Trump, bi lahko ameriški izvoz zmanjšala za 22 odstotkov. Prizadeti bi bili tudi Mehika in Kanada, ki bi se v primeru protiukrepov soočili z okoli 30-odstotnim upadom izvoza, ugotavlja münchenski gospodarski inštitut Ifo.

Če bi ZDA uvedle dodatne carine na uvoz iz Kanade in Mehike in bi ti državi sprejeli povračilne ukrepe, bi imelo to precejšnje posledice za njun izvoz. Kanadski izvoz bi nazadoval za 28 odstotkov, mehiški pa za 35 odstotkov.

“Medtem ko lahko Kitajska svojo trgovino lažje preusmeri stran od ZDA, imata Kanada in Mehika zaradi svoje geografske lege precej tesnejše vezi z ZDA,” je jasna direktorica Ifovega centra za mednarodne ekonomske odnose Lisandra Flach.

Kot ugotavljajo v Ifu, bi imela tako uvedba dodatnih ameriških carin najmanjši vpliv na Kitajsko, kjer bi se izvoz zmanjšal za 3,8 odstotka. Bi se pa na drugi strani za malenkost, za 0,5 odstotka, povečal skupni nemški izvoz, a le v primeru, da Trump ne bi uvedel dodatnih carin tudi za EU.

“Učinek na nemški izvoz je dvojni. Po eni strani bi ameriške carine zmanjšale kanadsko in mehiško povpraševanje po nemškem blagu, medtem ko bi na drugi strani nemški izvoz v ZDA izpodrinil kanadskega, mehiškega ali kitajskega. A zaradi Trumpovih groženj, da bo v bližnji prihodnosti carine uvedel tudi na uvoz blaga iz EU, se zdijo možnosti za takšno rast izvoza zelo majhne,” meni Flach.

Srednjeročno bi se Kanada verjetno morala soočiti s 14-odstotnim upadom industrijske dodane vrednosti, medtem ko bi v Mehiki industrijska dodana vrednost upadla za 13 odstotkov. Na Kitajskem bi bil upad manjši od enega odstotka, kažejo Ifovi izračuni, ki že upoštevajo protiukrepe omenjenih držav kot odgovor na ameriške carine.

Brez protiukrepov na ameriške carine bi bil padec industrijske dodane vrednosti v Kanadi nekoliko večji (15 odstotkov), v Mehiki pa bi industrijska dodana vrednost padla za slabih deset odstotkov. Tudi upad skupnega izvoza bi bil brez protiukrepov nekoliko nižji: za Kanado 17-odstotni, za Mehiko 21-odstotni, v ZDA pa 14-odstotni. Brez uvedbe protiukrepov bi kitajski padec izvoza znašal 2,7 odstotka. Nemški izvoz bi se po navedbah Ifa ob tem nekoliko povečal, in sicer za 0,2 odstotka.

Učinke ameriških carin na Kanado, Mehiko in Kitajsko so pri Ifu analizirali s svojim trgovinskim modelom na podlagi dveh scenarijev. V prvem scenariju so vzeli v račun 25-odstotne carine za mehiško in kanadsko blago, 10-odstotne carine na uvoz kanadskih energentov in 10-odstotne carine na kitajsko blago. Drugi scenarij pa predvideva odziv Mehike, Kanade in Kitajske z uvedbo protiukrepov.

ZDA so v soboto napovedale višje carine na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske, ki naj bi začele veljati danes. Voditelja Kanade in Mehike sta nato v pogajanjih s Trumpom v ponedeljek dosegla 30-dnevni odlog uvedbe, ZDA pa so se pripravljene pogajati tudi s Pekingom. Trump s carinami grozi tudi EU.