ARTICLE AD BOX
Število prostih delovnih mest bi moralo igrati večjo vlogo kot samo število prebivalcev, ko je govora o razdelitvi prosilcev za azil po okrožjih, menijo v münchenskem inštitutu za gospodarske raziskave Ifo. Prepričani so, da bi to olajšalo dolgoročno integracijo prosilcev za azil.
“Začetna nastanitev prosilcev za azil je bistvena za njihovo uspešno integracijo. Če je stopnja brezposelnosti v okrožju, kjer so prosilci za azil sprva nastanjeni, za eno odstotno točko višja, to pomeni za pet odstotnih točk manjšo verjetnost, da se bodo srednjeročno zaposlili,” meni direktor Ifovega centra za migracije in razvojno ekonomijo Panu Poutvaara.
Trenutna porazdelitev prosilcev za azil v Nemčiji temelji na tako imenovanem königsteinskem ključu. Dve tretjini jih razdelijo glede na davčne dohodke zveznih dežel, eno tretjino pa glede na število tamkajšnjih prebivalcev. Zvezne dežele jih nato praviloma prerazporedijo po okrožjih sorazmerno z obstoječim prebivalstvom, so pojasnili v Ifu.
“Odločitev o namestitvi prosilcev za azil po njihovem prihodu v Nemčijo je kot loterija – in to lahko škodi njihovi uspešni integraciji. Neuspešna integracija pa vodi do visokih nadaljnjih stroškov,” je dejal Poutvaara.
Za uspešno integracijo je poleg stopnje brezposelnosti izrednega pomena tudi pripravljenost prebivalstva, da pomaga pri integraciji prosilcev za azil. Povečanje deleža volivcev skrajne desnice za eno odstotno točko pomeni, da imajo prosilci za azil za tri odstotne točke manj možnosti, da bodo pozneje našli zaposlitev ali se vključili v izobraževanje. Kot navajajo na Ifu, ti učinki ostanejo tudi ob upoštevanju lokalnih stopenj brezposelnosti.
Tudi znotraj EU beguncev ni smiselno enakomerno razporejati med države članice, menijo. “Če bi prosilce za azil prisilili oditi v državo, ki jih ne sprejema, bi ostali ujeti v revščini in socialni izolaciji,” je povedal Poutvaara. Če bi država sprejela nesorazmerno veliko število prosilcev za azil, pa bi jo morale druge države EU finančno podpreti, je dodal.