Horuk v nove čase

Po koncu 2. svetovne vojne in pri nas v Sloveniji zmagovite komunistične revolucije je komunistična vlada začela oblikovati svoj koncept brezrazredne družbe, v kateri bi morali biti vsi enaki, razen njihove avantgarde. Osnovna elementa te njihove brezrazredne družbe sta totalitarna oblast avantgarde in nacionalizacija. Vsaj starejši med nami se še spominjajo, kam nas je to pripeljalo − v brezpravje za veliko večino ljudi in revščino. Po teh katastrofalnih izkušnjah s komunističnim režimom se iskreno čudim, da nas tudi vlada njihovih ponosnih naslednikov poskuša vrniti tja, od koder smo leta 1991 izšli.

Ker vsaj jaz osebno vidim za nekaterimi zadnjimi ukrepi vlade Roberta Goloba prizadevanja za vzpostavitev totalitarne oblasti in nacionalizacijo, bom skušal spoštovane bralce te kolumne v njenem nadaljevanju na to opozoriti.

Zaradi situacije v današnjem svetu je postalo za EU in tudi za nas povečanje obrambnih sposobnosti nujnost, če želimo preprečiti širjenje sedanjih vojnih spopadov tudi na Evropo. Osnova za povečanje obrambnih sposobnosti pa je modernizacija in povečanje proizvodnje oboroževalne industrije. Povsod v EU so temu cilji sledili tako, da je država razpisala natečaje za razvoj novih obrambnih produktov in njihovo proizvodnjo. Na teh natečajih se je obrambna industrija potegovala za naročila in razvojne naloge. Naročilo je v smislu svobodnega tržnega gospodarstva prejel najboljši ponudnik.

V Sloveniji je vlada, ponosni nasledniki, k temu problemu pristopila popolnoma drugače. Ustanovila je državno podjetje obrambni holding, ki naj bi dogovorno delilo razvojne in proizvodne naloge podjetjem slovenske obrambne industrije. Ta pristop je daleč od načinov poslovanja v svobodnem tržnem gospodarstvu. Prej bi rekel, da je to prvi korak v nacionalizacijo tega sektorja, saj zasebna podjetja, ki naj bi bila neodvisni gospodarski subjekti, zreducira na raven kooperantov. Ta neenakopravni odnos, neskladen s tržnim gospodarstvom, nam je znan iz časov totalitarnega komunizma na področju kmetijstva: zadruga in kmeti kot njeni kooperanti. Zato vidim ustanovitev obrambnega holdinga kot prvi korak v, verjamem, načrtovano nacionalizacijo slovenske industrije.

Na mojo žalost pa to ni edini ukrep Golobove vlade, ki ga lahko razumemo kot njeno željo in prizadevanje za nacionalizacijo slovenskega gospodarstva. V nadaljevanju te kolumne bom omenil še nekatere vladne ukrepe, ki omejujejo gospodarsko svobodo v Sloveniji in jih lahko razumemo kot korake v nacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Dobro se zavedam, da zaradi pomanjkanja prostora ne bom mogel obravnavati vseh primerov. Upam pa, da bom zajel najbolj reprezentativne. Kot prvega naj tukaj omenim »Golobovo božičnico«. Božičnica, dogovorjena in usklajena med socialnimi partnerji, bi bila seveda dobrodošla in bi predstavljala korak naprej k svobodnemu tržnemu gospodarstvu. Ukaz predsednika vlade zasebnim podjetjem, da izplačajo božičnico, pa je v svobodnem tržnem gospodarstvu popolnoma nesprejemljiv.

Krši ekonomsko svobodo in neodvisnost zasebnih gospodarskih subjektov. Zato lahko tudi ta ukrep razumemo kot korak v nacionalizacijo. Kot korak v nacionalizacijo razumem tudi ukrepe zdajšnje vlade, ki lastnikom stanovanj omejujejo razpolaganje z njihovo lastnino. Kot končni primer korakov, ki naj bi vodili v popolno podržavljenje zasebnega gospodarstva, naj omenim še ukrepe vlade za »javno« zdravstvo. Pri tem velja spomniti na dvoje. Samo »javne« zavode financira zdravstvena zavarovalnica. Finančna sredstva, ki smo jih zbrali vsi državljani, torej ne sledijo pacientu. S tem pa so za svobodno tržno gospodarstvo nesprejemljivo favorizirani »javni« zavodi. Ne morem drugače, kot da tudi to razumem kot korak v nacionalizacijo. Ta vtis omejitve dela za zdravnike samo dopolnjujejo.

Verjamem, da že obravnavani primeri dovolj jasno nakazujejo, da nas Golobova vlada vodi nazaj v »komunistični raj«. Znani avstrijsko-britanski ekonomist dr. Friedrich je proces, po katerem nas vodi sedanja vlada, označil kot pot v suženjstvo, in dal tak naslov tudi eni od svojih uspešnih knjig. Jaz bi tej njegovi misli dodal samo to, da je to pot v suženjstvo in revščino in da je samo vprašanje časa, kdaj ta vlada ne bo omejevala samo ekonomske, ampak tudi politično svobodo.

Dr. Andrej Umek