ARTICLE AD
Če boste iskali prispodobo današnje slovenske politike, boste težko našli boljšo od legendarnega stavka iz stripa Alan Ford: »Halo Bing, kako brat? Cena? Malenkost.«
V nekaj besedah pove vse. Od samoumevne lahkotnosti, preko birokratske brezbrižnosti, do popolne odtujenosti od realnosti. Vse se da, vse je pod kontrolo, rezultatov pa nikjer. Samo še račun pride. In ta ni majhen.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v tem kontekstu dejanska karikatura takšnega duha. Denar za dolgotrajno oskrbo se ljudem že mesece pobira pri vsaki plači. Prispevek se pridno pobira, toda storitev, zaradi katerih se je sploh uvedel, preprosto ne moreš koristiti. Nihče ne ve, kam točno gre ta denar, nihče ga še ni videl v obliki pomoči, nihče ne zna niti pojasniti, kdo naj bi nadzoroval, da bi sistem sploh zaživel. Odločbe pa se, kot v kaki tragikomediji, pišejo na roko. No, vsaj tri so se zagotovo. Če bi ne bilo tragično, bi bilo smešno.
Prispevek se pridno pobira, toda storitve, zaradi katerih se je sploh uvedel, preprosto ne obstajajo.
V državi, kjer premier govori o tem, da nam cel svet zavida dosežke v vesolju in kjer se tako rado govori o digitalizaciji, je ročno pisanje odločb več kot simbolno. Preprosto ničesar ni. Gre zgolj za meglen oblak skrajno levičarske ideologije o „solidarni prihodnosti“, ki naj bi nekoč nastopila, če bomo le dovolj dolgo verjeli. In vmes, jasno, plačevali.
Ko minister na očitke opozicije odgovarja, da »ne napadajo njega, ampak idejo, da lahko vsak človek živi dostojno ne glede na debelino denarnice«, je to le še ena puhlica več. Nihče ne napada ideje dostojnega življenja. Napada pa se prazne obljube, neučinkovitost in retoriko, ki zveni lepo samo v partijskih zapisnikih.
Dostojanstvo se ne meri v govorih, ampak v dejanjih. In če danes noben upravičenec ne prejema dolgotrajne oskrbe, potem je to oznaka za to dejanje samo ena: nesposobnost.
Dostojanstvo se ne meri v govorih, ampak v dejanjih.
Interpelacija ministra Maljevca je razkrila več kot le nesposobnost enega človeka. Pokazala je, kako daleč smo se oddaljili od zdrave pameti. Država, ki od ljudi pobira denar za storitve, ki ne obstajajo, je država, ki se igra solidarnost. V resnici pa gre le za posodobljeno različico Alana Forda, kjer je vse mogoče, dokler nihče ne vpraša po računu.
Koalicijski poslanci so ministra branili s frazami o »sistemski ureditvi« in »zgodovinskih prelomih«. Toda ljudje nimajo časa za zgodovino. Imajo položnice. Imajo starše, ki potrebujejo pomoč. Imajo otroke, ki jih je treba nahraniti. Njim ni mar za ministre, ki gradijo vizije. Njim bi zadostovalo, če bi nekdo, kdor koli že, dejansko poskrbel, da sistem začne delovati.
Vsaka vlada, ki izgubi stik z ljudmi, se prej ali slej ujame v lastne parole. Tako je danes tudi z Maljevcem in njegovo „solidarno prihodnostjo“. Solidarnost brez odgovornosti je prazna beseda. Prihodnost brez sedanjosti pa samo izgovor.
Če bi Alan Ford danes izhajal v Sloveniji, bi bil Maljevčev resor idealen material za novo epizodo. Kaj eno, za celo serijo! Naslov prve epizode bi se spisal kar sam: »Halo Bing, kako brat? Prispevek? Malenkost.«
Bilo bi smešno, če ne bi bilo res.
Morda vas zanima tudi
Objava Halo Bing, kako brat? Prispevek? Maljevčeva malenkost za milijone! je bila najprej objavljena na Portal24.

3 hours ago
27


















English (US)