Habilitacijska bomba na UM: Je promocija glavne tajnice UM v izredno profesorico pravno in etično vzdržna?

Na Univerzi v Mariboru vre nova akademska polemika. V središču razprave je habilitacijski postopek doc. dr. Mojce Tancer Verboten, glavne tajnice univerze, ki kandidira za izvolitev v naziv izredne profesorice za področje prava.

Primer ni več zgolj vprašanje osebnega napredovanja, temveč odpira širšo razpravo o akademskih standardih, bibliografskih merilih in vplivu administrativnih funkcij na univerzitetne postopke. Po analizi habilitacijske dokumentacije, bibliografskih baz SICRIS, COBISS, WoS in Scopus ter veljavnih meril Univerze v Mariboru se pojavlja več vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti pristojni univerzitetni organi.

Predčasna izvolitev po 42. členu

Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da kandidatka ne kandidira zgolj za redno napredovanje, temveč za predčasno izvolitev na podlagi 42. člena Meril UM, ki je namenjen kandidatom z »izjemnimi dosežki« in nadpovprečnim vplivom na razvoj stroke.

Med dosežki, ki jih v podporo kandidaturi izpostavljajo predlagatelji – dr. Grega Strban, dr. Darja Senčur Peček in dr. Rado Bohinc – naj bi bili sodelovanje pri pripravi Zakona o univerzi, funkcija sekretarke Rektorske konference RS ter visoko število bibliografskih točk v sistemu SICRIS.

Prav slednje pa odpira največ polemik.

Pravnica z medicinsko citiranostjo

Analiza bibliografskih podatkov kaže, da pomemben del mednarodne citiranosti kandidatke izvira iz objav s področij medicine, kemije in naravoslovja, ne pa iz pravne znanosti. Posebej izstopa članek o kanabinoidih, objavljen v medicinski reviji, ki po navedbah predstavlja osrednji vir citiranosti v mednarodnih bazah Scopus in WoS. Po podatkih analize največ citatov izhaja prav iz medicinsko-naravoslovnih objav, medtem ko pravne objave kandidatke večinoma izhajajo v domačih pravnih revijah. Del bibliografskih točk tako nastaja na področjih, ki niso neposredno povezana s pravom.

Analiza odpira vprašanje tako imenovane »scientometrične arbitraže« — prakse, ko raziskovalec bibliografske kazalnike gradi predvsem prek sodelovanja na področjih z bistveno višjo citiranostjo, kot jo običajno dosegajo družboslovne oziroma pravne vede. Takšna praksa bi lahko odprla vprašanja o enotnih kriterijih vrednotenja raziskovalnega dela med različnimi znanstvenimi področji.

Vprašanje pedagoških gradiv

Druga pomembna točka razprave so pedagoška gradiva. Po razlagi dela strokovne javnosti Merila UM za izvolitev v naziv izrednega profesorja predvidevajo tudi objavo učbenikov ali zbirk vaj. Kandidatka naj bi med referencami navajala predvsem znanstvene članke, pravne komentarje ter zakonska besedila z uvodnimi pojasnili.

V analizi se ob tem izpostavlja stališče: »Uvrstitev strokovnega članka na seznam literature pri predmetu ne spremeni njegove narave v namensko pedagoško gradivo.«

Vprašanje bo zato, ali habilitacijska komisija navedena dela šteje kot ustrezna pedagoška gradiva v smislu univerzitetnih meril.

Vprašanja o mednarodni vpetosti

Odprta ostajajo tudi vprašanja glede mednarodne aktivnosti kandidatke.

Po navedbah iz dokumentacije naj bi kandidatka kot del mednarodne vpetosti navajala krajše raziskovalno bivanje v Gradcu ter sodelovanje pri pripravi mednarodnih projektnih prijav.

Del akademske javnosti opozarja, da merila običajno predvidevajo daljše raziskovalno delo v tujini oziroma izrazitejšo mednarodno raziskovalno aktivnost, medtem ko drugi poudarjajo, da habilitacijski postopki dopuščajo različne oblike mednarodnega sodelovanja.

Rektorske volitve v senci habilitacijskega spora

Primer prihaja v občutljivem času za Univerzo v Mariboru. Vprašanje habilitacije tako presega zgolj individualni postopek in odpira širšo razpravo o akademskih standardih, transparentnosti habilitacijskih postopkov, vlogi bibliometričnih kazalnikov ter razmerju med administrativnimi funkcijami in znanstveno odličnostjo.

Primer odpira tudi vprašanje: »Ali lahko administrativni vpliv in bibliografske točke iz drugih ved nadomestijo vrhunsko pravno znanstveno delo?«

Končno odločitev bodo sprejeli pristojni organi univerze. Njihova presoja pa bo pomemben signal o tem, kako strogo bodo na Univerzi v Mariboru v prihodnje razlagali kriterije za napredovanje v najvišje akademske nazive.

Test za organe Univerze v Mariboru

Primer habilitacijskega postopka doc. dr. Mojce Tancer Verboten predstavlja pomemben preizkus za Senat UM in pristojne habilitacijske komisije na Univerza v Mariboru. V ospredju so vprašanja o razlagi habilitacijskih meril, ustreznosti bibliografskih referenc ter vlogi administrativnih dosežkov pri napredovanju v najvišje akademske nazive.

Če bi bila kandidatka izvoljena v naziv izredne profesorice prava predvsem na podlagi bibliografskih referenc s področij medicine in naravoslovja, vprašanj glede pedagoških gradiv ter administrativnih referenc, bi to lahko odprlo širšo razpravo o prihodnjih akademskih standardih na univerzi.

Primer tako odpira dilemo, ali bo univerza pri odločanju sledila strogi razlagi habilitacijskih meril znotraj pravne stroke ali pa bo dopuščena širša interpretacija bibliografskih kriterijev, ki jo del stroke označuje kot »scientometrično arbitražo«.

The post Habilitacijska bomba na UM: Je promocija glavne tajnice UM v izredno profesorico pravno in etično vzdržna? appeared first on Lokalec.si.