GZS razkriva: davčna politika sedanje vlade je najbolj udarila po tistih z najnižjo plačo

V treh letih so se davki in prispevki občutno zvišali. Najbolj pa niso prizadeli bogatih, temveč tiste na dnu plačne lestvice. Izračuni GZS razkrivajo zgodbo, ki boli – zgodbo ljudi z minimalno plačo.

Številke, ki povedo več kot politične parole

V obdobju od leta 2023 do 2026 so se davki in prispevki v Sloveniji povečali za kar 3,2 odstotne točke. Če prevedemo v bolj človeški jezik: z 37,2 odstotka so narasli na 40,4 odstotka. To pomeni 8,6-odstotno povečanje obremenitev, kar ni zanemarljiva sprememba. Še posebej ne za tiste, ki že tako živijo iz meseca v mesec. Po izračunih Gospodarska zbornica Slovenije so ljudje z minimalno plačo v tem času izgubili približno 2.100 evrov neto prejemkov. Sedemsto evrov na leto. Znesek, ki za marsikoga pomeni plačilo ogrevanja, šolskih potrebščin ali preprosto mirnejši spanec.

Najbolj obremenjeni – tisti z najmanj manevrskega prostora

Paradoks vladnih ukrepov je očiten. Novi davki, dodatni prispevki, ukinitev nekaterih olajšav in uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo so najbolj prizadeli prav tiste, ki imajo najmanj možnosti, da se prilagodijo. Ljudje z minimalno plačo nimajo rezerv, nimajo prihrankov, nimajo “blazine”. V času koalicije Svobode, SD in Levice, ki jo vodi Robert Golob, se je davčni primež zategnil ravno tam, kjer bi marsikdo pričakoval razbremenitev.

Položnice in opomin za plačilo razkrivajo finančni pritisk na ljudi z minimalno plačo; vir: osebni arhiv

Zimski regres kot obliž na globoko rano?

Na GZS opozarjajo še na en vidik, ki v javnosti pogosto ostane spregledan. Vlada želi v predvolilnem obdobju del škode omiliti z zimskim regresom in višjo minimalno plačo. A vprašanje je, kdo to dejansko plača. Kot poudarjajo na GZS, ta denar ne pade z neba. Jemlje se iz podjetij, kjer so ti delavci zaposleni. Iz podjetij, ki se že zdaj borijo z visokimi stroški, dragimi energenti in negotovimi razmerami. S tem pa se, opozarjajo, ogrožajo prav delovna mesta ljudi, ki naj bi jim ukrepi pomagali.

Kdo bo na koncu plačal račun?

Vprašanje, ki visi v zraku, je preprosto, a neprijetno. Če se obremenitve še naprej povečujejo, podjetja pa izgubljajo sapo, kdo bo dolgoročno nosil posledice? Delavci z minimalno plačo so jih že začutili. In bojazen je, da to še ni konec zgodbe.

Pripravil: I.M.

Vir: Gospodarska zbornica Slovenije

The post GZS razkriva: davčna politika sedanje vlade je najbolj udarila po tistih z najnižjo plačo first appeared on NaDlani.si.