GZS: Obvezna božičnica je gospodarska prisila, ki lahko zapre podjetja

Na GZS poudarjajo, da bi lahko obvezna božičnica ogrozila delovna mesta v podjetjih, ki se že zdaj borijo za preživetje. V takšnih razmerah po njihovih besedah ne gre več za vprašanje dodatnega nagrajevanja zaposlenih, temveč za zmožnost izplačevanja rednih plač.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je ob tem dejal: „Nihče ni proti nagrajevanju zaposlenih. Na GZS podpiramo božičnico v podjetjih, kjer je to glede na razmere na trgu in v poslovanju mogoče. Ne moremo pa pristati na obvezno božičnico, saj si vsa podjetja tega enostavno glede na zahtevne razmere pri poslovanju ne morejo privoščiti. S tem tudi tvegamo dodatno selitev delovnih mest v druge države, čemur smo v industriji in delu tržnih storitvenih dejavnosti priča že zadnje leto dni.“

Opozorila glede davčnih bremen in konkurenčnosti

Na GZS so spomnili, da so bila podjetja v zadnjih letih obremenjena z več kot desetimi novimi davščinami. Po besedah Gorenščka „GZS podpira vse rešitve, ki dajejo podjetjem avtonomijo pri izplačevanju dohodkov zaposlenim in so spodbujene z ugodno davčno obravnavo. Zato bi bilo treba razbremeniti nagrado za poslovno uspešnost do 2-kratnika povprečne plače posameznika, ki bi bila prosta tako dohodnine kot socialnih prispevkov.“

Opozarja pa tudi, da vlada o uvedbi obvezne božičnice razpravlja, „še preden se je s tem seznanil in obravnaval Ekonomsko socialni svet“.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je dodal, da „obvezna božičnica, ki se je kot ideja pojavila s strani vladnih predstavnikov, nima vsebinske podlage v poslovanju slovenskega gospodarstva, ki se vsakodnevno bori na trgu s tujo konkurenco“. Po njegovih besedah uspešna podjetja že danes izplačujejo božičnice in druge nagrade iz poslovne uspešnosti, a so te vezane na dobre rezultate.

„Obvezna božičnica bi pomenila gospodarsko prisilo v napačnem času in bi ogrozila dolgoročno konkurenčnost delovnih mest v Sloveniji, še posebej na področju predelovalnih dejavnosti in turizma,“ je opozoril.

Statistični podatki kažejo, da je bilo v juliju število delovno aktivnih v Sloveniji nižje za 3.600 v primerjavi z letom prej. Največji padec so beležili v predelovalnih dejavnostih, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za 5.200, ter v gradbeništvu in trgovini, kjer je bilo manj zaposlenih za okoli 1.400.

Povečanje zaposlenosti je bilo opaženo predvsem v javnem sektorju, zlasti v upravi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu.

Negativni vpliv na javne finance

Ivanc je opozoril tudi na možne posledice za javne finance. „Vpliv na javne finance pri uvedbi obvezne božičnice bi bil negativen, ker bi to dodatno dvignilo stroške dela v sektorju država, ki že letos močno rastejo na osnovi rasti plač v sektorju država in zaposlovanja. Rast plač je še enkrat višja kot v zasebnem sektorju, pri čemer ne temelji na produktivnosti, temveč na dogovoru vlade s sindikati javnega sektorja iz lanskega leta, ko so bile gospodarske okoliščine povsem drugačne.“

GZS je opozorila tudi na predlog spremembe obdavčitve normirancev. Ivanc je ob tem izpostavil, da bi bilo treba zagotoviti razvojno kapico tudi zaposlenim v delovnem razmerju, podobno kot jo imajo samostojni podjetniki.

„Zgolj dvig mej na normirane samostojne podjetnike ni sistemski predlog, ki bi pomembno vplival na konkurenčnost slovenskega gospodarstva,“ je dodal.

Slovensko gospodarstvo se sicer po uradnih podatkih sooča z med najslabšo gospodarsko dinamiko v EU. V prvi polovici leta je bila Slovenija po rasti BDP na 17. mestu med 19 državami, medtem ko institucije napovedi za leto 2025 znižujejo na 0,8 odstotka, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem 2,9 odstotka.

Medtem se v EU-27 pričakuje celo povečanje gospodarske rasti, kar po oceni GZS kaže na upad konkurenčnosti Slovenije v primerjavi z evropskimi državami.

Največja rast davčnega primeža plač med članicami OECD

Slovenija je lani beležila drugo največjo rast davčnega primeža plač med članicami OECD, ki je pri samskih zaposlenih znašal 44,6 odstotka, kar jo je uvrstilo na šesto mesto. Z dodatnimi obremenitvami bo po letu 2025 davčni primež dosegel 46,6 odstotka, kar je skoraj primerljivo petim najbolj obremenjenim državam v OECD, so poudarili na GZS.

Če bo sprejeta še pobuda za spremembo Zakona o prispevkih za socialno varnost, bi se davčni primež lahko zvišal celo na 48,6 odstotka.

GZS ob tem zaključuje, da obvezna božičnica ne bi prispevala k večji stabilnosti in konkurenčnosti gospodarstva, temveč bi nasprotno pomenila dodatno tveganje za delovna mesta in dolgoročno vzdržnost slovenskega gospodarstva.

Miha D. Kovač

Foto: Pixabay

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 18. 9. 2025

Paradižnik: triki za daljšo svežino in recept za domačo mezgo

Kaj po 40. letu na krožniku škodi bolj, kot si mislite?

Kdaj preseliti rože v notranjost? Jesenski nasveti za cvetje

Lexus LBX 2025 prihaja v posebni Vibrant Edition izvedbi

Boštjan M. Turk: Prešeren, vino in resnica – zakaj pesnik ni bil alkoholik

Znanstveniki pojasnili skrivnostno značilnost, ki nadzoruje magnetne lastnosti sonca

Kako odstraniti ogrce brez dragih izdelkov: Trik z brisačo

Jesen 2025: Kozmično čiščenje za vsa znamenja horoskopa

Objava GZS: Obvezna božičnica je gospodarska prisila, ki lahko zapre podjetja je bila najprej objavljena na Portal24.