Vlada potrdila izhodišča za obvezno božičnico in višji prag za normirance

Minister je na novinarski konferenci spomnil, da je vlada sprva želela obdavčiti premoženje, zbrane vire od tega pa nameniti razbremenitvi dela. Ker do tega na koncu ni prišlo, zdaj predlaga druge spremembe, s katerimi bi izboljšala gmotni položaj prebivalcev.

Po Boštjančičevih besedah je 14. plača oz. obvezna božičnica v številnih evropskih državah nekaj povsem običajnega. Gre za ustaljeno prakso v Avstriji in Italiji, na Portugalskem, v Španiji in Grčiji pa je to izplačilo obvezno.

Vlada bi obvezno božičnico zato uvedla tudi za vse zaposlene v Sloveniji, tako tiste v zasebnem kot tiste v javnem sektorju. Obvezna 14. plača bi se jim po predlogu izplačala v višini polovice minimalne plače, ta znesek pa bi bil po zgledu regresa oproščen davkov in prispevkov. Regres je sicer neobdavčen in neoprispevčen do 100 odstotkov višine zadnje znane povprečne plače.

“Preprosto povedano, želimo si, da se trud zaposlenih pozna tudi v njihovih denarnicah, in to ne kot nagrada, ki jo dobi le nekdo, ampak kot pravica, ki velja za vse,” je poudaril minister.

Učinki na proračun

Dotaknil se je tudi učinkov na proračun. Letos bi obvezna božičnica glede na veljavno minimalno plačo znašala 639 evrov. Državo bi izplačilo 14. plače javnim uslužbencem tako stalo 118 milijonov evrov. Zaradi razbremenitve prispevkov in davkov na božičnico pa bi bil državni proračun še ob nekaj več kot 250 milijonov evrov, je povzel.

Podčrtal je še, da uvedba obvezne božičnice ne pomeni ukinitve nagrade za delovno uspešnost, ki jo mnoga podjetja že izplačujejo in je do višine povprečne plače oproščena davkov, ne pa tudi prispevkov. Obvezna božičnica bi se vštela v to nagrado, ki bi bila tako po novem v višini do polovice minimalne plače oproščena tudi prispevkov.

Pri uvedbi obvezne božičnice bo, glede na to, da vpliva na delodajalce in javne finance, ključen socialni dialog, tako da bo končna rešitev dolgoročno vzdržna “in bo vsem dala občutek, da je to skupen korak naprej, ne pa neka kaprica vlade, ki obremenjuje in duši gospodarstvo”. Minister si želi, da bi bila obvezna božičnica izplačana že letos.

Vlada ob tem predlaga tudi spremembe na področju samostojnih podjetnikov oz. tako imenovanih samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki.

Dve spremembi

Boštjančič je spomnil, da je vlada na tem področju v zadnjih letih pripravila dve spremembi, “ker je želela nasloviti enakomerno in sorazmerno delitev davčnega bremena med vse ekonomsko sposobne člane družbe, kot narekuje načelo pravičnosti obdavčitve” in “zmanjšati neenako obravnavo zavezancev znotraj skupine samostojnih podjetnikov”.

Ker spremembe “morda ne delujejo pozitivno oziroma motivacijsko na tiste, ki opravljajo dejavnost, čeprav “nikakor ni bil namen vpeljave sprememb odvračati posameznike od širjenja dejavnosti ali poslovanja”, vlada zdaj predlaga prilagoditev praga za vstop v sistem samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki željam gospodarstva. S tem želi dati jasen signal, da si želi širjenja dejavnosti in ustvarjanja dodane vrednosti, je nadaljeval minister.

Da bi sistem ohranili enostaven in predvidljiv, predlagajo zvišanje praga letnih prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov s 30.000 na 50.000 evrov za popoldanske oziroma s 60.000 na 120.000 evrov za polne normirance. Za prvih 60.000 evrov bi veljala štiriodstotna dohodnina, za preostanek pa 20-odstotna, tako da bi bila efektivna obdavčitev 12-odstotna, je pojasnil minister.

“Prag bi tako določili na način, da ne pride do trka izigravanj sistema in kaznovanja tistih, ki delajo pošteno, a so malenkost preko sedanjih mej,” je dejal.

Normiranci

Nekoliko spremenjen bi bil zato tudi izstop iz sistema normirancev. Danes sistem omogoča, da je normiranec v letu, ko izstopi iz sistema, neomejen pri zgornji meji prihodkov. Lani je tako normiranec, ki je izstopil iz sistema, na pet milijonov prihodkov plačal samo 20-odstotni davek. Po novem bi bil zato davek za tiste, ki bi imeli povprečne prihodke v dveh letih nad 120.000 evri, 35-odstoten.

Možnost povratka v sistem normirancev bi medtem, tako Boštjančič, z dveh let podaljšali na pet let. V določenih dejavnostih namreč zaznavajo hitre povratke, v vmesnem času pa “opravljanje poslovanja preko kakšnega znanca”. “To sta dve zelo specifični anomaliji, ni jih veliko, nekateri pa to zelo dobro izkoriščajo,” je utemeljil.

Vlada si zdaj po njegovih besedah tudi glede sprememb pri normirancih želi razprave, tako splošne kot tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. “To je povabilo k dialogu,” je sklenil.

Foto: Vlada RS Flickr

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 18. 9. 2025

Boštjan M. Turk: Prešeren, vino in resnica – zakaj pesnik ni bil alkoholik

Paradižnik: triki za daljšo svežino in recept za domačo mezgo

Kdaj preseliti rože v notranjost? Jesenski nasveti za cvetje

Lexus LBX 2025 prihaja v posebni Vibrant Edition izvedbi

Kaj po 40. letu na krožniku škodi bolj, kot si mislite?

Znanstveniki pojasnili skrivnostno značilnost, ki nadzoruje magnetne lastnosti sonca

Kako odstraniti ogrce brez dragih izdelkov: Trik z brisačo

Jesen 2025: Kozmično čiščenje za vsa znamenja horoskopa

Objava Vlada potrdila izhodišča za obvezno božičnico in višji prag za normirance je bila najprej objavljena na Portal24.