Gradnja s konopljinim betonom v Sloveniji

Prednosti konopljinega betona kot gradbenega materiala so nedvomne – je paroprepusten material, idealen za obnovo starih objektov, zagotavlja požarno odpornost, toplotno in zvočno izolativnost. Dobro prenaša horizontalne obremenitve, hkrati pa zaradi sposobnosti reguliranja vlage v prostoru zavira razvoj mikroorganizmov in tako ustvarja zdravo bivalno okolje. Zaradi vsebnosti apna ima tudi sposobnost akumulacije toplote in tako zagotavlja enakomernejše temperature prostorov.

To pa še ni vse – je trajnosten in trajen material. Ima negativen ogljični odtis, saj konoplja pri svoji rasti vsrka veliko več CO₂, kot se ga kasneje uporabi pri gradnji. Ne proizvaja odpadkov, saj so vse njegove sestavine biorazgradljive in jih lahko uporabimo kot kompost, obstajajo pa tudi dokazi, da se lahko vzdrževana stavba iz konopljinega betona ohranja stoletja.

V tujini s konopljinim betonom gradijo že javne stavbe, kot je na primer omenjena športna dvorana v Franciji. V Cape Townu v Južnoafriški republiki je z uporabo konopljinega betona zgrajena tudi že dvanajstnadstropna stavba.

Kako pa je z gradnjo s konopljinim betonom v Sloveniji? S tovrstno gradnjo se pri nas ukvarja podjetje Co-green. Fokus njihovega podjetja je gradnja s konopljo v različnih oblikah, od konopljine izolacije do konopljinega betona, s katerim so se začeli ukvarjati leta 2020. Primož Zorec nam je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z razvojem gradnje konopljinega betona v Sloveniji.

Kako razširjena je gradnja z konopljinim betonom?

V Sloveniji je po naših informacijah že kar nekaj samogradnje, predvsem kot posledica samoizobraževanja strank. Poznavanje sistema gradnje, njegovih prednosti ter zaupanje v material je zraslo do te mere, da se število gradenj in obseg del tudi pri nas dvigujeta. Menim, da je pri arhitektih še vedno premalo zanimanja in znanja o možnostih uporabe samega materiala. Veliko možnosti uporabe je pri prenovah in seveda novogradnjah. Sami imamo razvite različne detajle, ki so ključni pri snovanju projektov, tako neposredno s strankami kot z arhitekti, najkasneje v fazi PZI. Se nam je pa tudi zgodilo, da stranke želijo gradnjo s konopljinim betonom, pa jim zaradi nepoznavnja tehnologije ali drugih razlogov snovalec projekta to odsvetuje.

Preprosto prepričana hiša

Koliko hiš že štejete?

Do danes se je pri nas nabralo 21 projektov različnega obsega in namembnosti, od samo vgradnje konopljinega betona pri prenovah ali novogradnjah, do hiš na ključ in tehnično zaključene faze. Pomembno za stranke je tudi, da je razvit celoten sistem in da imajo rešitev za kasnejše faze gradnje. Pri nas poleg konopljinega betona, ki služi v osnovi kot izolacijski element, uporabljamo tudi konopljino izolacijo v strehah, ilovnate plošče in les za obloge znotraj, lesno-vlaknene plošče za obloge pri premoščanju različnih materialov, ilovnate omete …

Kdaj ste se začeli ukvarjati s tem materialom? Kateri so vaši naslednji koraki?

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2017. Gradnjo s konopljo in torej s konopljinim betonom smo začeli izvajati leta 2020. Pridobili smo precej izkušenj in opravili vsa testiranja na ZAG za STS – slovensko tehnično soglasje. Ker smo precej inovacijsko naravnano podjetje, je to en del naše dejavnosti. Razvili smo tudi panelni – modularni sistem iz konopljinega betona in prvi pilotni objekt postavili na Biotehniški fakulteti UL (Rožna dolina). Na projektu se bodo v določenem obdobju izvajale meritve z senzoriko (okoljski in tehnični parametri). Sam objekt bo služil raziskovalnim aktivnostim študentov, hkrati pa bo naš showroom. Naš naslednji korak je namreč proizvodnja modularnih enot in montažnih hiš. Prav tako smo na različnih nivojih povezani v raziskovalne projekte za druge prihajajoče inovacije na področju BIO gradbeništva, katerega osnova je v večini konoplja. S tem tvorimo del vrednostnih verig gospodarstvo – raziskovalne – inštitucije – izobraževalne inštitucije.

Ali je za mešanico konopljinega betona (v Sloveniji) mogoče uporabljati lokalne surovine?

Zavzemamo se, da bi se vzpostavila vrednostna veriga v Sloveniji ali regiji (kmetijstvo – predelava – gospodarstvo), s katero bi dobili dostop do kakovostne lokalne surovine. Trenutno to še ni mogoče, a menim, da do tega trenutka tudi ni več daleč. Podpora obstoječim dejavnostim na osnovi konoplje bo ta proces seveda pospešila. V Sloveniji od leta 2015 žal beležimo upad zasaditve industrijske konoplje, medtem ko na ravni EU narašča. Glede na to, da ima vlada RS Slovenije v strateških dokumentih industrijsko konopljo zabeležno kot strateško surovino, bi morala narediti več konkretnih korakov v tej smeri.

Kako ocenjujete prihodnost materiala v našem prostoru?

Konoplja kot rastlina je bila skozi zgodovino vedno prisotna v tem prostoru. Dejstvo je, da je prohibicija v začetku 20. stoletja spremenila gospodarske tokove. Pred kratkim pa so bili objavljeni strateški dokumenti s strani EU, usmeritve na področju BIO ekonomije, kot glavne smeri za Evropo. Evropa kot taka nima posebnih resursov, zato se mi zdijo to smiselne poteze. V več vejah BIO gospodarstva je »HEMP« poleg drugih navedena kot strateška surovina. Tako bosta finančno dobro podprta razvoj in nadgradnja podjetij, ki delujejo na temu področju. Vprašanje je, ali bo Slovenija na ravni države znala zajadrati ta val. Torej, želja po bolj čistih tehnologijah in zmanjševanju vpliva na okolje, zdravje ter znižanje ogljičnega odtisa daje vetra v jadra temu materialu. Gradbeništvo je namreč v fazi transformacije v zeleno in digitalno.

Ali se zanimanje za gradnjo s konopljinim betonom povečuje? Kdo se v večji meri zanima za gradnjo s konopljinim betonom – arhitekti ali investitorji?

Konkretno opažamo porast povpraševanj s strani investitorjev na področju stanovanjske gradnje (novogradnje in prenove). Najmanj zanimanja je s strani arhitektov. V letu 2024 smo bili tudi pobudnik in soorganizator prve mednarodne konference o inovativni uporabi konoplje v gradbeništvu, na kateri so bili predavatelji tudi arhitekti in različni proizvajalci izdelkov iz konoplje, gline, lesa, ki so predstavili svoje proizvode. Konferenca je bila znanstveno in praktično osnovana. Prav tako je bila akreditirana na Zbornici za arhitekturo in Inženirski zbornici, a je bila udeležba s te strani žal zelo slaba.

Uporabe konoplje v gradbeništvu

Dobra stvar, ki jo opažamo pri strankah, je, da je zavedanje o materialih, ki nas obdajajo, naraslo do te mere, da so na trgu nepremičnin postale zahtevnejše do prodajalcev. Posledično so se začele pojavljati želje investitorjev po gradnji za trg iz drugačnih materialov, kot prevladujejo trenutno. Sicer pa je prihodnost zelo svetla za material in predvsem za modularno naravno gradnjo.

Na kakšne načine vgrajujete konopljin beton, v kombinaciji s katerimi konstrukcijami? Kateri način je najbolj optimalen?

Konopljin beton vgrajujemo na različne načine, kar je odvisno od dane situacije. Imamo stroj za brizganje, s katerim je najbolj smiselna uporaba pri brizganju na kamnite zidove, opečne zidove oz. ko je hiša v zelo surovem stanju pri prenovi. Večkrat pa je bolj smiselna ročna vgradnja z opaženjem na lesene skeletne konstrukcije. Razvili smo tudi način vgradnje pri leseni skeletni konstrukciji, da najbolj ustreza temu. Mogoče sama vgradnja traja nekoliko dlje, je pa manj priprave in odpada. Pri brizganju je na primer potrebne veliko več zaščite, da se ne umažejo drugi deli stavbe. Optimalen način je tako odvisen od tipa projekta.

Napisala: Nina Dolar

Viri: 

COGREEN: konopljin beton: http://cogreen.si/konoplja/#konb
upad zasaditve industrijske konoplje v Sloveniji: 
www.kmetijski-zavod.si/Portals/0/lombergarjevi/Lombergarjevi%20dnevi%202023/Konoplja%20prirocnik%20Prefekt%20web.pdf?ver=2024-04-26-111337-457&utm
Strateški dokumenti s strani EU, usmeritve na področju BIO ekonomije: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_25_2819