ARTICLE AD
Ob sotočju reke Save in potoka Brestanica, na strmi skali, se mogočno dviga Grad Rajhenburg. Srednjeveška trdnjava, ki stoletja bedi nad dolino, je s svojo preteklostjo prežeta z zgodbami, ki segajo od vitezov in menihov do izgnancev in zapornikov. Gre za eno najbolje ohranjenih grajskih stavb v Sloveniji, katere zgodovinski in arhitekturni pomen navdušujeta tako ljubitelje zgodovine kot naključne obiskovalce.

Od romanskega dvorca do plemiške rezidence
Grad Rajhenburg je med letoma 1131 in 1147 dal zgraditi salzburški nadškof Konrad I. kot del širšega obrambnega sistema med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrsko. Njegovi prvi stanovalci so bili ministeriali, ki so dobili ime po gradu in v 15. stoletju celo pridobili plemiški naziv. Po njihovem izumrtju je grad doživel vrsto sprememb, saj so novi lastniki vanj vnašali renesančne in kasneje baročne elemente, kar je stavbi dalo prepoznavno podobo, ki jo občudujemo danes.
Vendar pa zgodovina Rajhenburga ni zgolj zgodba o plemiških dvorih in umetniški dovršenosti. Leta 1881 so grad kupili menihi trapisti, ki so ga preuredili v samostan. Ti asketski menihi so zasloveli po svojem delu in inovacijah, med drugim so vpeljali proizvodnjo čokolade, ki je postala eden izmed najbolj prepoznavnih izdelkov kraja.
Temni oblaki vojne: Rajhenburg kot taborišče
Ob izbruhu druge svetovne vojne je grad Rajhenburg doživel svojo najtemačnejšo usodo. Leta 1941 so nacisti samostan spremenili v zbirno taborišče za slovenske izgnance. Več tisoč slovenskih družin je bilo prav od tod prisilno preseljenih v nemška delovna taborišča. Ti dogodki so za vedno zaznamovali prostor, ki danes ohranja spomin na te grozote skozi muzejske postavitve.
Po vojni je bil grad nacionaliziran in do leta 1966 v njem deloval Kazensko poboljševalni dom za ženske, pozneje pa tudi druge kazenske ustanove, je na spletni strani Gradu Rajhenburg zapisala muzejska svetovalka dr. Helena Rožman.

Grad kot muzej in kulturni prostor
Danes je Rajhenburg povsem prenovljen in deluje kot kulturno središče Mestne občine Krško. V njem so na ogled stalne in občasne razstave, ki obiskovalcem omogočajo globok vpogled v zgodovino regije in samih grajskih prostorov. Skozi arhitekturne sloge, ki segajo od romanike do gotike in renesanse, lahko obiskovalci spoznajo razvoj grajske stavbe skozi stoletja.
Posebno vrednost prinašajo muzejske zbirke, ki prikazujejo zgodovino menihov trapistov, usodo slovenskih izgnancev ter obdobje, ko je grad deloval kot kazenska ustanova. Med najbolj priljubljenimi eksponati je zbirka športnih odličij Primoža Kozmusa, olimpijskega prvaka iz Brestanice.
Rajhenburški vitezi in zgodbe iz srednjega veka
Od leta 2022 lahko obiskovalci razstave “Vitezi Rajhenburški” spoznajo zgodbo o 429-letni vladavini teh ministerialov salzburških nadškofov. Razstava ponuja vpogled v ustroj srednjeveške družbe, življenje plemičke elite in njihovo vlogo v upravljanju posesti. Poleg tega si obiskovalci lahko ogledajo zbirko grajskega pohištva iz 18. in 19. stoletja ter umetnostne razstave v veliki dvorani, ki jo krasi veličastno gotično okno s kamnitim križem.

Danes je grad tudi kulinarična destinacija
Za tiste, ki v zgodovinskih ambientih uživajo skozi kulinariko, je grajska klet prava paša za brbončice. Peninoteka ponuja degustacije vrhunskih slovenskih penečih vin, muzejska trgovina pa se ponaša z lokalnimi izdelki, vključno z znamenito brestaniško čokolado, ki so jo v 19. stoletju uvedli trapisti. Na gradu je vrhunska restavracija z lokalnimi jedmi!
Grad Rajhenburg – spoj preteklosti in prihodnosti
Prenova gradu med letoma 2010 in 2012 je omogočila sodobno dostopnost tudi gibalno oviranim osebam, kar je bistven korak k odprtosti kulturne dediščine za vse generacije. Danes je grad prostor porok, koncertov, gledaliških predstav in predavanj, ki privablja obiskovalce z vseh koncev Slovenije. Grad Rajhenburg je tako živi spomenik, kjer se v vsakem kamnu skriva zgodba, ki čaka, da jo odkrijete.
Objava Grad Rajhenburg: Utrdba, ki je preživela 900 let viharjev zgodovine se je pojavila na Vse za moj dan.