Gospodarstvo osrednje Slovenije lani z nižjimi prihodki, višjim dobičkom

Gospodarske družbe osrednjeslovenske regije so lani ustvarile skupno 69,1 milijarde evrov prihodkov, kar je nominalno dva odstotka, realno pa štiri odstotke manj kot predlani. Neto čisti dobiček je bil s 3,2 milijarde evrov nominalno za tri, realno pa za en odstotek višji, kažejo podatki nerevidiranih letnih poročil.

“Poslovanje gospodarskih družb v osrednjeslovenski regiji se glede na leto 2023 ni bistveno spremenilo,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja oddelka za statistiko in informiranje na ljubljanski izpostavi Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Katja Učakar.

Kljub nižjim prihodkom, povečanjem stroškov storitev in stroškov dela ter odpisov vrednosti pa so k višjemu neto čisto dobičku bistveno prispevali nižji stroški blaga in materiala ter tudi višji finančni prihodki, je povedala.

Skupno malenkost manj kot 31.000 družb, kolikor jih je predložilo letno poročilo za lani, je z 69,1 milijarde evrov ustvarilo okoli 48 odstotkov vseh prihodkov gospodarskih družb na ravni države. Regija je z okoli 327.600 evrov prihodkov na zaposlenega po tem merilu zaostala le za posavsko regijo z okoli 351.800 evrov prihodkov na zaposlenega.

Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 70.057 evrov, nominalno štiri odstotke in realno dva odstotka več kot v predhodnem letu. Na ravni države je znašala 63.780 evrov. Najvišja v državi je bila na Gorenjskem s 116.214 evri.

Na tujih trgih so družbe osrednje Slovenije ustvarile nekaj manj kot 24 milijard evrov prihodkov, kar je nominalno za pet, realno pa za sedem odstotkov manj kot predlani.

Velike družbe so imele 57 odstotkov skupnih prihodkov in 48,8 odstotka neto čistega dobička, srednje velike družbe 18,5 odstotka vseh prihodkov in 16 odstotkov neto čistega dobička, majhne družbe 26,1 odstotka vseh prihodkov in 21,7 odstotka neto čistega dobička, mikro družbe pa 16 odstotkov vseh prihodkov in 13,4 odstotka neto čistega dobička.

Daleč največji delež prihodkov ustvarijo družbe v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, lani 30,6 milijarde evrov, kar je na ravni leta 2023. Neto čisti dobiček panoge je znašal 827,6 milijona evrov oz. štiri odstotke več. Sledijo predelovalne dejavnosti z 9,9 milijarde evrov prihodkov (+4 odstotke) in 569,9 milijona evrov neto čistega dobička (-6 odstotkov).

Rast prihodkov so med drugim beležili v poslovanju z nepremičninami ter v zdravstvu in socialnem varstvu (po 12 odstotkov) ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+11 odstotkov), največji padec prihodkov pa je bil v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, brez bank in zavarovalnic, (-28 odstotkov) ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-23 odstotkov). V slednji je najbolj upadel neto čisti dobiček, za 42 odstotkov na okoli 240 milijonov evrov. Gradbeništvo je imelo en odstotek nižje prihodke in 11 odstotkov nižji neto čisti dobiček.

Povprečna plača na zaposlenega je v regiji znašala 2523 evrov, kar je nominalno šest, realno pa štiri odstotke več kot predlani. Na ravni države je znašala 2366 evrov.

Čista donosnost kapitala je znašala 9,9 odstotka (predlani 10,6 odstotka). Na ravni države je bila pri 9,3 odstotka (predlani 10,3 odstotka).

Gospodarske družbe v regiji so zaposlovale nekaj manj kot 211.000 ljudi, kar je en odstotek več kot predlani.

Samostojni podjetniki, brez t. i. normirancev, so imeli 1,5 milijarde evrov prihodkov, nominalno sedem odstotkov in realno pet odstotkov več kot predlani. Od tega so jih na tujih trgih ustvarili 130 milijonov (-6 odstotkov). Neto podjetnikov dohodek je bil s 125 milijonov evrov nominalno za pet, realno pa za tri odstotke višji kot leto prej.

Skupno 12.683 samostojnih podjetnikov (+1 odstotek) je zaposlovalo 8418 ljudi (+3 odstotke). Povprečna plača je bila s 1541 evrov nominalno za šest in realno za štiri odstotke višje kot predlani. Za toliko se je zvišala tudi neto dodana vrednost na nosilca dejavnosti in njegove zaposlene, znašala je 20.084 evrov.

Skupno 91 zadrug je zabeležilo 94,1 milijona evrov prihodkov, kar je na ravni leta prej. Neto čisti dobiček je bil z 2,5 milijona evrov skoraj 10-krat tolikšen kot predlani. Kot je pojasnil Robert Dolinar iz ljubljanske izpostave Ajpesa, je zadrug tako malo, da lahko že ena poruši medletno primerjavo; tako je na neto čisti dobiček vplivalo to, da si je v letu 2024 ena zadruga prejela izplačane dividende in jih je porabila za pokrivanje izgube iz preteklih let. Poleg tega je na podatke za 2023 vplivalo tudi to, da ena od zadrug, ki je imela 200.000 evrov dobička, ni pravočasno predložila letnega poročila, druga zadruga pa poročala o 400.000 evrih izgube in je v podatkih za 2024 ni več, ker je šla v stečaj.

Podatki za prve letošnje mesece, ko je Slovenija zabeležila upad bruto domačega proizvoda, glede števila subjektov z zapadlimi neporavnanimi obveznosti in števila začetih stečajev ne kažejo odstopanja od podatkov za lansko obdobje.