Gospodarstveniki na okoljskem dnevu o izzivih zelenega prehoda

Na ravni EU, pa tudi v Sloveniji, so po mnenju gospodarstvenikov, ki so se danes zbrali na okoljskem dnevu, potrebne zakonodajne spremembe, ki bodo dale večji poudarek reciklaži in bodo olajšale sodelovanje držav za lažji pretok koristnih materialov znotraj EU. Strinjali so se tudi, da je treba na novo definirati, kaj dejansko je odpadek.

Prek 200 udeležencev se je na današnjem 24. okoljskem dnevu gospodarstva na Brdu pri Kranju seznanilo z izzivi, ki jih zeleni prehod z vidika materialov, tehnologij, predpisov, poslovnih modelov ravnanja in financiranja postavlja pred podjetja, so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Po mnenju generalne direktorice GSZ Vesne Nahtigal so potrebne spremembe sistema, ki pa se jih lotevamo prepočasi. “EU bi lahko z recikliranjem na lokalni ravni do 2050 potencialno pokrila več kot tri četrtine svojih potreb po kovinah za čiste tehnologije. Sekundarne surovine predstavljajo konkurenčno prednost Evrope in bodo tudi v prihodnje lahko igrale pomembno vlogo,” je med drugim izpostavila.

Dotaknila se je tudi potrebe po natančni definiciji odpadka, saj vodi “široko pojmovanje, da je odpadek vse, kar nekdo zavrže – ne glede na dejanske lastnosti proizvoda – z vidika gospodarske vrednosti ali dejanske (ne)nevarnosti okolju in zdravju v izgubo vse bolj dragocenih materialov, kopičenje administrativnih ovir ter gospodarsko in družbeno škodo”.

Bojan Podgornik z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije je opozoril, da so nove tehnologije zelenega prehoda snovno intenzivne tako po vsebnosti kot tudi raznolikosti različnih materialov, predvsem kritičnih, ki so potrebni za implementacijo teh tehnologij. “Tako ima tudi zeleni prehod drugo plat,” je dejal in izpostavil problematiko reciklaže sončnih panelov, kjer do leta 2050 pričakuje 80 milijonov ton odpadnih panelov.

Direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na GZS Antonija Božič Cerar je menila, da je krožno gospodarstvo vstopni pogoj za zeleni prehod. “O krožnem gospodarstvu moramo razmišljati skozi celoten proizvodni cikel – od zasnove do izdelka. V tako razmišljanje nas usmerjajo tudi novi predpisi EU,” je dejala.

“Vsi drugi embalažni materiali so bistveno bolj problematični kot plastika,” pa je dejala direktorica Interzero Plastics Innovations Manica Ulčnik-Krump. “Edini problem, ki ga še imamo, je, da izboljšamo stopnjo reciklaže,” je dodala.

Po besedah direktorja upravljanja korporativnega in investicijskega bančništva NLB Skupine Miloša Vignjevića so v korporativnem bančništvu NLB Skupine lani financirali 151 trajnostnih projektov v regiji v znesku 308 milijonov evrov oz. 51 v Sloveniji v znesku 134 milijonov evrov.

Svoje prakse so predstavili številni predstavniki podjetij, na dogodku pa so podelili tudi nagrado okoljska trajnostna menedžerka leta 2025. Prejela jo je Marjanca Repše iz BSH Hišni aparati.