Gorica dobila galerijo digitalne umetnosti

V predoru se obiskovalci potopijo v izkušnjo svetlobe, barv in zvokov. Instalacija z abstraktnimi podobami in oblikami, ki so nastale po navdihu narave, se razteza na oboku predora na skoraj tisoč kvadratnih metrih površine z LED zasloni z izredno visoko ločljivostjo.

Anadolova poetična umetnina temelji na velikem modelu narave ali Large Nature Model (LNM), prvem odprtokodnem generativnem modelu umetne inteligence, ki je v celoti posvečen naravi. Ustvaril ga je umetnikov studio Anadol, od velikih jezikovnih modelov pa se razlikuje po tem, da ni usposobljen na besedilih ali umetnosti, ki so delo človeških rok, ampak na podatkih podob iz narave ter muzejev in znanstvenih arhivov.

Instalacija se razteza na približno sto metrih dolžine v osrednjem delu predora, ki sicer povezuje osrednji goriški trg Travnik z ulico Giustiniani. Obisk galerije je brezplačen, potrebna pa je predhodna registracija na spletu. Anadolova instalacija bo na ogled leto dni, nato bodo gostili druge umetnike.

V galeriji je sicer že prvi konec tedna po odprtju, ki je bilo 16. decembra, prišlo do tehničnih težav. Obiskovalci so se nenadoma znašli v temi, saj je posodobitev operacijskega sistema Windows prekinila komunikacijo med računalnikom in sistemom za projeciranje slike, a so težavo v nekaj urah odpravili.

Župana Gorice in Nove Gorice Rodolfo Ziberna in Samo Turel sta na odprtju poudarila, da je galerija pomembna zapuščina Evropske prestolnice kulture 2025. Turel je ob tem omenil tudi že dobro uveljavljen novogoriški festival digitalne umetnosti Pixxelpoint, predsednik Furlanije-Julijske krajine Massimiliano Fedriga pa je dejal, da bosta Gorici v naslednjih letih na račun nove galerije evropska prestolnica digitalne umetnosti.

Projekt revitalizacije predora, zasnovanega še za časa Avstro-ogrske, s prenovo in z vzpostavitvijo galerije je sicer stal okrog devet milijonov evrov, večina sredstev je šla za infrastrukturna dela. Predor so uradno odprli leta 1949. Dolga leta je bil najkrajša pot med središčem Gorice in mejnim prehodom Rožna dolina, zato so ga s pridom uporabljali prebivalci obeh strani meje. Pred nekaj leti so v njem celo prenočevali migranti.

Anadol, rojen leta 1985 v Istanbulu, velja za pionirja podatkovne umetnosti. Je soustanovitelj studia Refik Anadol v Los Angelesu, ki združuje ekipo oblikovalcev, arhitektov, podatkovnih znanstvenikov in raziskovalcev iz več držav, vključno iz Italije.

Je tudi soustanovitelj Datalanda, prvega muzeja, posvečenega umetnosti, osnovani na umetni inteligenci, ki naj bi ga odprli spomladi. Med drugim je Anadol v “digitalni organizem” preoblikoval koncertno dvorano Walta Disneyja v Los Angelesu in Sphere v Las Vegasu. Poučuje na UCLA v Kaliforniji, na isti univerzi kot slovenski multimedijski umetnik Marko Peljhan.