Gorenšček iz GZS: Zaradi nenehnih obremenitev plač je BDP bistveno nižji v času te vlade, kot je bil v času prejšnje vlade

“Zaradi nenehnih obremenitev plač je BDP bistveno nižji v času te vlade, kot je bil v času prejšnje vlade. Na žalost se nam iz leta v leto samo še zmanjšuje. Za lansko leto je bil napovedan med 2 in 2,5 odstotka, realizirali smo ga komaj 1 odstotek”, opozarja glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček in dodaja, da smo imeli vsako leto višji BDP kot povprečje EU. “V lanskem letu smo imeli 30 odstotkov nižjega, in to kaže, da spirala že gre navzdol”.

Medtem ko premier cinično pravi, da se je že naposlušal katastrofičnih napovedi gospodarstvenikov, je Mitja Gorenšček v soočenju z ministrom za delo v oddaji 24ur Zvečer pojasnil, da imajo izkušnje iz preteklih let, ki so jih podučile, da tovrstna skokovita povečanja obremenitev gospodarstva pripeljejo do posledic.

Skokovita povečanja obremenitev gospodarstva pripeljejo do posledic

“Zadnje tako povečanje minimalne plače seže v leto 2010, ko se je povečala za 23 odstotkov. To je bilo ravno po gospodarski krizi. Posledice tega so bile propad določenih panog – gradbeništvo smo takrat izgubili, logistika je bila precej načeta, lesarstvo se nam je razpolovilo. Brezposelnost je bila velika, glavne žrtve so bili mladi brezposelni”, je spomnil in dodal, da posledice še danes čutimo. Gradbeništvo se namreč še ni nazaj postavilo na tisti nivo, kot smo ga imeli pred tem posegom v stroške dela in to se nam lahko zgodi tudi danes. “Da se nam to dogaja, kažejo že nekateri znaki”, je opozoril in še spomnil, da nas ta vlada že tri leta dodatno obremenjuje.

Nižanje BDP-ja pod Svobodo: pic.twitter.com/WCXRAqr1E6

— Andrej Hoivik 🇸🇮 (@andrejhoivik) January 26, 2026

Gorenšček je v nadaljevanju pojasnil, da je potrebno zavedanje, da se kriza ne zgodi naslednji dan po ukrepih. Podjetja imajo namreč neko akumulacijo, ki jo črpajo skozi čas, potem pa je v določenem času zmanjka. “Leta 2012 so bile glavne posledice. Dejstvo je, da smo takrat imeli približno 700 podjetij, ki jih je šlo v stečaj. Letos se nam dogaja podobno. Zaradi nenehnih obremenitev plač je BDP bistveno nižji v času te vlade, kot je bil v času prejšnje vlade”, je navedel in dodal, da se nam na žalost iz leta v leto zmanjšuje. “Na žalost se nam iz leta v leto samo še zmanjšuje. Za lansko leto je bil napovedan med 2 in 2,5 odstotka, realizirali smo ga komaj 1 odstotek. Vsako leto smo imeli višji BDP kot povprečje EU, v lanskem letu smo imeli 30 odstotkov nižjega, in to kaže, da spirala že gre navzdol”.

Povečala se je finančna nedisciplina, podjetja se zadolžujejo

Kar premier sprašuje, kaj se nam je zgodilo po uvedbi božičnice, je Gorenšček v zvezi s tem pojasnil, da se ne dogaja še nič takega, kar bi vsesplošno čutili. Po njegovih besedah pa je dejstvo, da so morala podjetja dati prednost božičnici, ker je zakonska kategorija, druge obveznosti pa so dali na čakanje. “Povečala se je finančna nedisciplina, podjetja se zadolžujejo, podjetja delajo načrte kako rešiti svoje poslovanje”, je navedel in dodal, da je njihova anketa v kovinski industriji pokazala, da jih več kot 50 odstotkov razmišlja o vsaj delni selitvi svoje dejavnosti v tujino, 20 odstotkov podjetij ocenjuje, da se jim bo število zaposlenih zmanjšalo za 30 odstotkov.

Foto: Posnetek zaslona 24ur Zvečer

Iz bruta bo država imela 91 evrov od vsakega prejemnika minimalne plače

Ministra za delo je opomnil, da smo v prvi polovici lanskega leta izgubili 6 tisoč delovnih mest. Ti ljudje se po njegovih besedah niso preselili med brezposelne, ampak so se delovna mesta preselila v tujino zaradi neugodnega poslovnega okolja. V drugi polovici leta se je to sicer dogajalo še naprej, vendar statistika teh podatkov še nima. Dal je vedeti, da se strinja z ministrom, da je potrebno poskrbeti, da je minimalna plača takšna, da lahko ljudje z njo preživijo in taka bi tudi po njegovih navedbah bila, če ta vlada ne bi posegla v neto plače in jih zmanjšala v njenem mandatu za 110 evrov na mesečnem nivoju, kar je 1300 evrov na letnem nivoju. “Sedaj jim vrača to višino na naš račun, na račun gospodarstva. Povečala jih je za 113 evrov, sebi pa vzela zraven še 91 evrov. Iz bruta bo država imela 91 evrov od vsakega prejemnika minimalne plače. Če se jim je res šlo za ljudi z minimalno plačo, bi se lahko država odpovedala temu povečanju, sorazmerno zmanjšala obremenitve, tako da ne bi bila nič na slabšem. Če pa je bil cilj, da so oni na boljšem, da torej poberejo 91 evrov na glavo, potem bi pa to lahko z ljudmi komunicirala”, je bil jasen.

Ker je minister dejal, da noče zapustiti mandata z bilanco, da so minimalno plačo pustili 100 evrov pod pragom tveganja revščine, je Gorenšček opomnil, da če ta vlada ne bi dodatno obremenjevala neto plač, bi bila danes minimalna plača v višini 1022 evrov.

Ž. N.