Golobova vlada ponovno zavaja: stroški občin zaradi višjih plač ostajajo nepokriti

Vlada Roberta Goloba nadaljuje z zavajanjem glede kritja stroškov občin, povezanih z dvigom plač v javnem sektorju. Kot opozarja Skupnost občin Slovenije, vladne izjave ne odražajo dejanskega dogovora z občinami in zavajajo javnost glede resničnega finančnega bremena, ki ga bodo morale občine nositi zaradi plačne reforme.

Povišana povprečnina za leto 2025 temelji na povprečju stroškov iz let 2021, 2022 in 2023, pri čemer je bila uporabljena le delna revalorizacija, ki nikakor ne sledi dejanski rasti cen. To pomeni, da višji stroški dela, ki so nastali s 1. januarjem 2025 zaradi plačne reforme, niso zajeti v povprečnini ne za leto 2025 ne za leto 2026. Po vladni logiki se bodo ti stroški delno in postopno upoštevali šele v povprečnini za leto 2027 – kar pomeni, da občine letos in prihodnje leto ostajajo brez ustreznega financiranja za zakonsko določene naloge.

To ni zgolj strokovna napaka – to je politično neodgovorno ravnanje, ki ogroža stabilnost občinskih proračunov po vsej državi. Sistem povprečnine je že dolga leta vir težav, saj stroški občin naraščajo bistveno hitreje, kot država priznava pri financiranju. Kljub lanskoletnemu kompromisu, ki je nekoliko ublažil ta razkorak, ostaja dejstvo, da občine dejansko financirajo državno politiko iz lastnega žepa.

Posebej pereče je stanje na področju predšolske vzgoje, kjer morajo občine po pravilniku ob vsakršni spremembi plač takoj uskladiti ceno programa. Ker občine krijejo večino stroškov vrtcev, povišanje plač pomeni neposreden in močan udarec po občinskih proračunih. Brez ustreznega sprotnega prilagajanja sistem postaja nevzdržen, kar neposredno ogroža kakovost in dostopnost predšolske vzgoje.

Vlada s t. i. določbo v Zakonu o izvrševanju proračuna, ki obljublja možnost prilagoditve medletne rasti stroškov, le zamolči, da gre za delni in neobvezujoč ukrep, ki realnih težav občin ne rešuje. Namesto resnega sistemskega pristopa smo znova priča kozmetičnim ukrepom in medijskemu zavajanju.

V času, ko bi morala država pokazati zrelost in partnerski odnos do občin, Golobova vlada še naprej ravna centralistično, arogantno in brez občutka za realne posledice svojih reform. Če bi bila na oblasti katera druga stranka, bi do takšnih zavajanj in sistemske destabilizacije občin ne prišlo. Marsikdo ve kdo je v preteklosti dokazal, da zna voditi dialog z lokalno ravnijo, poslušati stroko in v praksi zagotavljati finančno vzdržnost za izvajanje zakonskih nalog na terenu.

Občine so temelj delovanja države na lokalni ravni. Ko jih vlada začne finančno dušiti, s tem duši tudi celotno družbo. Zato je nujno, da se konča obdobje manipulacij, praznih obljub in političnih akrobacij – in da se Slovenija vrne k odgovornemu, poštenemu in učinkovitemu upravljanju države.

MR