ARTICLE AD
V Ženevi so se v minulih dveh tednih odvijala intenzivna pogajanja za oblikovanje novega globalnega pravno zavezujočega sporazuma za zaustavitev onesnaževanja s plastiko. Dogovora kljub prizadevanjem držav ni bilo mogoče doseči, saj o osnutku, ki ga je tik pred koncem pogajanj predložil predsedujoči Medvladnemu pogajalskemu odboru za onesnaževanje s plastiko, ambasador Luis Vayas, ni bilo soglasja. Zasedanje je bilo zato prekinjeno in se bo nadaljevalo pozneje, ko bosta določena kraj in datum.
Slovenija je v pogajanjih sodelovala skupaj z Evropsko unijo, ki se je zavzemala za visoke okoljske ambicije. Na zasedanju Medvladnega pogajalskega odbora (INC) na visoki ravni je sodeloval tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, ki je poleg dela v pogajanjih opravil več bilateralnih srečanj.
Na ministrstvu so ob tem sporočili: „EU in njene države članice so izrazile razočaranje, da dogovor na tem srečanju ni bil sprejet. Ob tem so poudarile, da kompromis za vsako ceno ni sprejemljiv.“ Dodali so, da Evropska unija vztraja pri celovitem pristopu, „ki mora zajemati celoten življenjski cikel plastike – od proizvodnje do ravnanja z odpadki – ter omogočati postopno krepitev ukrepov.“
Med ukrepi, za katere se zavzema EU, so omejitev nevarnih kemikalij, zmanjševanje nepotrebnih plastičnih izdelkov in zmanjšanje same proizvodnje plastike. Tak pristop po navedbah ministrstva podpira večina držav, pa tudi številna podjetja in nevladne organizacije, medtem ko največji odpor prihaja s strani nekaterih največjih proizvajalk nafte.
Zakaj je sporazum ključen?
Onesnaževanje s plastiko je po ocenah strokovnjakov ena največjih okoljskih groženj sodobnega časa. Letna proizvodnja plastike presega 460 milijonov ton, pri čemer se več kot 90 odstotkov nikoli ne reciklira. Posledično plastika konča na odlagališčih in v naravi, kjer onesnažuje tla, reke in oceane, obenem pa vstopa v prehransko verigo, pitno vodo in celo v zrak.
Na ministrstvu opozarjajo: „Mikroplastika je že prisotna v človeškem telesu, po podatkih Združenih narodov pa se bo proizvodnja plastike do leta 2060 lahko celo potrojila.“
Slovenija se zato skupaj z EU zavzema, da mora prihodnji sporazum zajemati celoten življenjski cikel plastike, vzpostaviti globalne zaveze za zmanjšanje proizvodnje, omejiti nevarne kemikalije in nepotrebne izdelke ter spodbujati rešitve za zmanjšanje porabe in ponovno uporabo plastike.
Na zadnjem zasedanju je sodelovalo več kot 3.600 predstavnikov iz 180 držav, med njimi tudi predstavniki 583 nevladnih organizacij, 35 medvladnih organizacij in 315 predstavnikov medijev.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ob tem poudarja: „Prihodnost brez plastičnega onesnaževanja je mogoča – a le, če bo dogovor dovolj ambiciozen in zavezujoč na globalni ravni.“
Foto: Pexels
Morda vas zanima tudi
Objava Globalni sporazum o plastiki (še) ni bil dosežen, pogajanja se bodo nadaljevala je bila najprej objavljena na Portal24.