.jpg)
1 day ago
3
ARTICLE AD BOX
Recenzija: Kontrabasist MIHA FIRŠT: Nižje ne gre, 2025
Piše: Franc Križnar
Kontrabasist nove, srednje generacije Miha Firšt (1992) je presenetil z novo, neke vrste kar prve te vrste (ploščo) albumom, posnetki na pretočnih platformah (Spotify, Apple Classic, Tidel, Deezer, YouTube idr.): https://mihafirst.eu/nizje-ne-gre/. Gre za posnetke slovenske glasbe za kontrabas solo (le v dveh primerih se mu pridružita še po en »spremljevalec«). Kot je izvajalec sam zapisal v priloženi komentar, da to ni album za kontrabasista, pač pa je to album dobre glasbe. Sam pa dodajam tej ugotovitvi in po premiernem poslušanju: to je album dobre slovenske glasbe za izvrstnega solista. Naslov albuma Nižje ne gre pa je povzet po najnižjem tonu, noti, ki jo njegov kontrabas doseže, kontra E (E1-A1-D-G), v sicer in praviloma kvartno uglašenem inštrumentu, za razliko od vseh treh preostalih godal: violine, viole in violončela, ki so kvintno uglašena. Kontrabasist Miha Firšt igra na italijanski inštrument Sergio & Emanuele Scaramelli iz Ferrare.
Študij kontrabasa je M. Firšt dokončal v Ljubljani, Gradcu in Zagrebu ter se po prvem tovrstnem koncertantu Zoranu Markoviću in ob članu orkestra slovitih Dunajskih filharmonikov Iztoku Hrastniku prebil na najmanj tretje tovrstno mesto na Slovenskem. Po poslušanju tega albuma pa mu zdaj, zdaj pripisujem kar prvo mesto. Njegov 4-strunski kontrabas je na omenjenih posnetkih (slabih 50 min. igre in soigre) ne le orkestrsko pač pa tudi solistično zelo okretno glasbilo. Firšt je solokontrabasist orkestra Camerata Sinfonica Austria ter član več koncertno aktivnih komornih zasedb: Trio Firšt (skupaj z bratoma pianistom in skladateljem Leonom F. in trobentačem Petrom F.), Salzmusique, Projekt 212, Ljubljanski solisti idr. Deluje pa še na pedagoškem področju, v gledališču, v produkciji, saj je umetniški vodja glasbenih programov in direktor Hiše kulture v domačem Celju itd.
Kot že naslov albuma pove, gre na njem za izključno slovensko muziko za kontrabas (s klavirjem in violino – po ena skladba), drugače pa za povsem solistično kontrabasovsko ploščo in zvoke. Še najbolj abstraktno zveni prva skladba Nebo je črno, zemlja je modra Matije Krečiča (1988) za kontrabas s klavirsko spremljavo (Davorin Mori). V programu so jo navdihnile besede prvega kozmonavta sveta Jurija Gagarina. Četudi skladba ne zveni preveč programsko pa so zaradi nakazanih obrisov izpostavljeni kontrasti obeh glasbil pa še vsakega posebej. L. 2015 je bilo delo posvečeno prav M. Firštu. Sledi pet popolnoma solističnih del (kontrabas a cappella).
Ni treba posebej podarjati, da vsa predstavljena dela pomenijo diskografske prvence na naši glasbeni sceni. Nejc Kuhar (1987) je prispeval naslov Svašta/Marsikaj invključuje tudi izvajalčevo petje in na koncu še klic, vzklik. Ampak tale aludacija na konkretno glasbo je šele začeta. Kajti v delu Bassouvenir/Basovski spominek Nenada Firšta (1964) je na koncu kronan celo z žvižgom. Ta pa je bila napisana že pred leti za našega slovitega solista in univerzitetnega profesorja Zorana Markovića, ki nasploh nosi levji delež zaslug za razvoj slovenskega kontrabasizma in v katerega brez dvoma sodi danes tudi Miha Firšt. Kljub še eni minutni skladbi, le-ta doživi kar zanimiv vsebinski in oblikovni razvoj. Solo per contrabasso (1992)našega modernista Iva Petrića (1931-2018) pa je še eno značilnih del skladateljevega modernističnega ustvarjalnega obdobja in še eno od vrhunskih in virtuoznih del za to največje godalo in z navidezno aleatorično kompozicijsko svobodo. Delo s šifriranim naslovom MF?- MF! (oba MF pomenita Miha Firšt; 2024) skladatelja Iztoka Kocena (1986) pa že vključuje še šume, glissande, … terja od izvajalca kar gimnastično telovadbo. Ker gre očitno za najnovejše delo na tem albumu z najvišjo letnico stvaritve, doživlja delo na albumu premiero in v živo sploh še ne ni bilo izvedeno. Izvajalčev, Mihov mlajši brat, skladatelj in pianist Leon Firšt (1994) pa je edini na tem albumu, ki je zastopan z dvema zadnjima skladbama. Tango for one (za kontrabas solo) in Prelude and Tango for two (za violino in kontrabas). Nasploh je plesna oblika tanga v skladateljevem opusu pogosta, rad se ji posveča, kar več del ima na to plesno temo.Prvi Tango (za kontrabas) je skladateljevo mladostno delo, ki ga je navdihnil tango kvintet. Značilen plesni ritem je osnova obema skladbama, polno je v njih omenjenih imitacij in še česa. Pravi podvig za finalno izzvenenje tega albuma. Slednji zaradi (dveh) izvajalcev vključuje še violinista Mateja Haasa.
Omenjeni album je izdala založba Janus Atelier. Sodelovali pa so še (glasbeni) producent Matej Haas, ki je opravil tudi snemanje in montažo, oblikovalec je bil Matija Kovač, fotografijo (objavljene) naslovnice je prispevala Lea Remic Valenti, posnetki za album pa so nastali v celjskem Narodnem domu in na Radiu Slovenija. Podporniki te izdaje so bili resorno Ministrstvo za kulturo RS, Hiša kulture Celje in RTVS-Radio Slovenija.
Po nekaj tovrstnih poskusih pred desetletji, je omenjeni album eden redkih, ki je antološko in dramaturško urejen ter prikazan z izključnim poudarkom na ustvarjalnosti in poustvarjalnosti Slovenike. Kontrabas navkljub nekaterim zunanjim pomislekom in redki tovrstni pojavnosti zveni avtonomno, glasbeno tehnično in izvajalsko ter slogovno izjemno. Povsem upravičeno, da ga zdaj spoznavamo še takole. Na neke vrste trajnem nosilcu. Ob rednem spremljanju tovrstne (slovenske in tuje) glasbene scene, sem kar nekajkrat že pomislil, kako to, da se to zgodi? Pa se je in to prav s solistom-kontrabasistom Miho Firštom. Temu tako tenkočutnemu in opaznemu ter slišanemu inštrumentalistu, ki nekako za že omenjenima Z. Markovićem in I. Hrastnikom smelo pelje tale (slovenski) glasbeni in še posebej kontrabasovski voz naprej. Z vsemi tehničnimi in muzikalnimi elementi, ki najmanj kar je: postavijo to četrto in hkrati največje godalo v enakovredno družino 4-glasnega petja in več kot 4-glasnega godalnega kvarteta. Pa najsi gre za izvedbo flagoletov in glissandov, za pizzicato (= trzanje s prsti) ali con arco (= igranje z lokom)
English (US)