Generalna skupščina ZN pozvala Rusijo k vrnitvi ukrajinskih otrok

Generalna skupščina ZN je v sredo sprejela resolucijo, ki Moskvo poziva, naj omogoči takojšnjo, varno in brezpogojno vrnitev ukrajinskih otrok, prisilno izseljenih v Rusijo. Nezavezujoč dokument, pri pripravi katerega je sodelovala tudi Slovenija, je podprlo 91 članic ZN. Proti jih je bilo 12, med njimi Rusija, še 57 pa vzdržanih.

Resolucija Generalne skupščine (GS) zahteva, da Moskva zagotovi takojšnjo, varno in brezpogojno vrnitev vseh ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno premeščeni ali deportirani v Rusijo. Moskvo poziva tudi, naj preneha s kakršno koli nadaljnjo prakso prisilnega premeščanja, deportacij, ločevanja od družin in zakonitih skrbnikov, spreminjanja osebnega statusa, vključno z državljanstvom, posvojitvijo ali namestitvijo v rejniške družine, ter indoktrinacije ukrajinskih otrok.

Po navedbah Kijeva je Rusija od začetka invazije februarja 2022 ugrabila najmanj 20.000 ukrajinskih otrok. Doslej so jih domov vrnili več kot 1850.

Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Mariana Beca je pred glasovanjem dejala, da je Rusija odgovorna za “največjo ugrabitev s strani kake države v zgodovini”. “V Ukrajini ne bo pravičnega miru, če se naši otroci ne bodo takoj in brezpogojno vrnili domov,” je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Namestnica ruskega veleposlanika pri ZN Maria Zabolocka je po drugi strani resolucijo, ki jo je skupaj s še 46 državami pripravila Ukrajina, kritizirala kot polno neresničnih obtožb. “Vsak glas za resolucijo je podpora lažem, vojni in spopadom. Vsak glas proti je glas za mir,” je dejala.

Slovensko zunanje ministrstvo je po glasovanju izpostavilo, da je prisilno razseljevanje in deportacija otrok, ki so posebej zaščitena skupina prebivalstva, vojni zločin. Spomnilo je, da je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) leta 2023 zaradi tega izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina.

“Rusija mora nemudoma prenehati s to nezakonito prakso in odgovarjati za zločine, storjene v okviru agresije na Ukrajino,” je na omrežju X danes še zapisalo ministrstvo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je danes na omrežju X sporočila, da je Slovenija pomembno prispevala k pripravi resolucije in da je sama ob sredinem odprtju letnega ministrskega zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Dunaju pozvala kolege iz 57 držav, naj jo podprejo.

“Vsi si želimo trajen in pravičen mir v Ukrajini. Za ukrajinski narod, in posebej za najbolj ranljive med njimi,” je dodala.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je glasovanje v GS ZN danes označila za zgodovinsko. “Nadaljevali bomo prizadevanja, dokler ne bo vsak otrok na varnem doma,” je sporočila na omrežju X.

Glasovanje v GS ZN je potekalo v času pogajanj za končanje vojne v Ukrajini pod okriljem ZDA.