Gaza je postala »grobišče novic«

V Gazi je od 7. oktobra 2023 do konca marca letos umrlo 242 novinarjev in medijskih delavcev. Več kot v državljanski vojni v Združenih državah Amerike, v prvi in drugi svetovni vojni, v vojni v Vietnamu ter v vojni v Afganistanu po 11. septembru 2001 skupaj.

Ta, za novinarski poklic zastrašujoč podatek, je objavila revija Costs of War (Stroški vojne) Watson Instituta ameriške Brown University iz mesta Providence na Rhode Islandu, v poročilu nekaj tednov pred današnjim 3. majem, mednarodnim dnevom svobode tiska.

Vojna v Gazi je – ob svojem genocidnem pečatu – postala »grobišče novic«. Velikanska večina v Gazi ubitih novinarjev in medijskih delavcev so bili lokalni poročevalci, kar potrjuje težnjo, ki se od začetka stoletja sem počasi, a vse bolj vztrajno spremenila »lik« vojnega dopisnika.

Od leta 2000 dalje so nacionalne vlade in teroristične skupine – od Izraela, sirskega Asadovega režima in Združenih držav Amerike do Islamske države – poiskale in našle načine za zmanjšanje neposrednega poročanja o konfliktih, od represivne politike do oboroženih napadov, vključno z umori novinarjev (90 odstotkov teh umorov je bilo nekaznovanih). Vse to z namenom, da bi se o grozotah na vojnih prizoriščih čim manj ali celo nič izvedelo.

Po ugotovitvah International News Safety Instituta je bilo leta 2023 kar 98 odstotkov ubitih novinarjev lokalnih poročevalcev. Med letoma 1992 in 2024 je bilo zaprtih skupno 2.262 novinarjev, od teh je bilo 97 odstotkov lokalnih poročevalcev.

Novinarski poklic postaja vse bolj nevaren. Leta 2023 je bil ubit po en novinar ali medijski delavec vsake štiri dni; lansko leto je bil ubit po en novinar ali medijski delavec vsake tri dni. To je bilo najvišje število ubojev novinarjev v zadnjih tridesetih letih.