Gašparič: Znanstveno-raziskovalno delo se ne konča, dokler ni ustrezno komunicirano

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so prepričani, da se znanstveno-raziskovalno delo ne konča, dokler ni ustrezno komunicirano in to predstavlja bistvo komuniciranja znanosti, je povedal državni sekretar Jure Gašparič. Dogodek v okviru Meseca znanosti je namenjen izzivom za sistemsko podporo razvoju komuniciranja znanosti.

“Današnji družbeni, okoljski, tehnološki in drugi izzivi kličejo po tem, da čim prej komuniciramo to, kar odkrijemo, s tem ustvarimo tudi priložnosti za prenos znanja,” je uvodoma na dogodku o komuniciranju znanosti v Sloveniji dejal Gašparič. Gre za to, da kompleksna znanstvena vprašanja in odkritja na preprost in razumljiv način pojasnijo širšemu občestvu, s čimer se krepi tudi zaupanje v znanost, je dodal.

Z dokumentom Komuniciranje znanosti v Sloveniji so po njegovih besedah na ministrstvu želeli prepoznati vlogo komuniciranja znanosti v širši družbi, okvirno orisati trenutno stanje in skušati ugotoviti na kakšen način in kako z javno političnimi ukrepi podpreti ta prizadevanja.

“Celoten spekter problematike razumemo kot priložnost, da skupaj z vsemi deležniki predebatiramo to pomembno temo in identificiramo konkretne ukrepe. Priporočila na koncu dokumenta pa naj služijo kot osnova za razpravo, kaj bi bilo treba narediti na tem področju,” je še dodal Gašparič.

Dokument sicer na podlagi analize stanja in praks v Sloveniji, drugih evropskih državah ter na ravni EU povzema ključne aktivnosti za krepitev komuniciranja znanosti v Sloveniji.

Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh, tudi predstavnik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), je povedal, da pozdravljajo pobudo, da se je ministrstvo odločilo pripraviti pregled področja komuniciranja znanosti. “To je izjemno pomembno področje zato, ker je ključno, da se širša javnost seznanja z raziskovalnimi dosežki in kaj ti dosežki pomenijo za družbo na dolgi rok. To so včasih zahtevne stvari za razložiti, za razumeti, so aplikacije, ki izhajajo iz določenih znanstvenih odkritij, in komuniciranje znanosti ima tu ključno vlogo,” je povedal za STA.

V nadaljevanju sta o ključnih vsebinskih izhodiščih, ki jih v dokumentu izpostavlja ministrstvo, spregovorila Tit Neubauer in Sašo Dolenc iz sektorja za znanost. Dokument poudarja ključno vlogo, ki jo ima komuniciranje znanosti pri širjenju zanesljive znanstvene vednosti ter opisuje ključne korake za učinkovito upravljanje in izvajanje te dejavnosti v Sloveniji.

Sledila je okrogla miza, na kateri so udeleženci razpravljali o izzivih, potrebah in prihodnjem razvoju področja komuniciranja znanosti v Sloveniji. Od današnje okrogle mize si na ministrstvu nadejajo informacij, kaj bi bilo treba narediti, kje so in v katere ukrepe bi se bilo smiselno usmeriti.