Garmin Venu 4: Je sploh še komu jasno, kaj počne Garmin?

Ameriški proizvajalec športnih ur Garmin je predstavil četrto generacijo modela Venu, ki ima po mojem videnju stvari verjetno najmanj smisla doslej. Je namreč malodane identična kot že znana Forerunner 570 in se popolnoma odmika od tistega, kar je bila poanta linije Venu na začetku.

Proizvajalci se lahko hitro ujamejo v zanko lastne želje po višjem zaslužku, ponujanju čim večjega nabora funkcionalnosti in tudi pretiranega poslušanja odzivov kupcev. Apple je v tem, četudi zadnje čase bolj upošteva kritike kot kadarkoli prej, verjetno najbolj neizprosen. Postavlja dokaj jasne ločnice med posameznimi modeli oz. cenovnimi razredi in če kupcu pri cenejši uri kaj manjka, preprosto mora poseči po dražji. Po drugi strani Garmin zdaj ponuja dve skoraj popolnoma enaki uri za popolnoma enako ceno – 550 evrov – in s tem dokončno briše meje med posameznimi produktnimi linijami.

Venu 4 se od predhodnice razlikuje po tem, da ima še nekoliko svetlejši zaslon, dvokanalni satelitski sprejemnik (s čimer se konkurenca že dolgo hvali pri bistveno cenejših urah), vgrajeno svetilko, kovinsko ohišje (prej zgolj luneto, vse ostalo pa je bilo plastično) in dobiva kopico dodatnih možnosti meritev in drugih funkcionalnosti za vadbo ter podporo za dodatna zunanja tipala. Slednje dvoje je stvar programske opreme in tu bi proizvajalec lahko še naprej »umetno« ustvarjal razliko, vendar se je odločil, da tega v pretežni meri ne bo več počel. Resda na račun zviševanja cene iz generacije v generacijo.

Liniji Forerunner in Venu sta bili sicer že od začetka dokaj blizu, vendar so bile razlike vseeno jasne. Prva je najbolj nagovarjala zavzete tekače, druge pa tiste, ki so želeli podobne funkcionalnosti, vendar morda ne tako zelo športno osredotočene, a v bolj modnem ohišju. Še Venu 2, ki sem jo nosil več let, je bila primer »ravno dovolj dobre« ure na večini področij (z izjemo zdravstvenega, saj tam ni ponujala skoraj ničesar). Rekreativnim športnikom je dala ključne informacije o vadbi, prikazovanje obvestil s telefona in druge »pametne« funkcionalnosti je obvladala v tolikšni meri, da nisem česa zelo pogrešal (četudi denimo ni omogočala odgovarjanja na sporočila, telefonskih pogovorov in še česa), dalo se je brezstično plačevati, predvsem pa na zapestju ni izgledala športno, ampak elegantno. Bila je večnamenska ura, primerna tudi za bolj svečane priložnosti, za dokaj ugodno ceno. Poleg tega je Venu imela zaslon OLED, medtem ko je Forerunner takrat še vztrajala pri reflektivnem (MIP). Nato je Garmin bolj ali manj povsod prešel OLED, v Venu začel dodajati marsikatere specifične športne meritve in druge dodatke, nazadnje svetilko, in ji dvigovati ceno.

Med praktičnimi razlikami sta poleg nekaterih podrobnosti ostali le še upravljanje prek tipk (Forerunner) ali (tudi) zaslona na dotik (Venu) in možnost merjenja Elektrokardiograma (EKG), ki ga nudi druga. Tako Garmin zdaj nima več v ponudbi ure, ki bi bila na ravni Huaweijeve linije Watch GT, Oneplus Watch ali Samsungove Galaxy Watch (Classic). Take z večino pomembnih zmožnosti, vendar brez specifičnih za napredne športnike, z nešportno estetiko in privlačno ceno. Mislim, da je to škoda in da je podjetje s tem odtujilo določen del kupcev. Morda pa mu za to ciljno skupino niti ni mar.

The post Garmin Venu 4: Je sploh še komu jasno, kaj počne Garmin? appeared first on Tehnozvezdje.