Fridl Jarc: Uspeh referenduma kot napotilo o razumevanju kulture

Nekdanja članica upravnega odbora Prešernovega sklada Ignacija Fridl Jarc je ob referendumski zavrnitvi zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov izpostavila problematičnost zakona, ki rešuje pokojninske privilegije za peščico ljudi. Po njenih besedah podporo potrebujeta tako slovenska kultura kot umetnik, ko je ta na vrhuncu svoje umetniške moči.

Po njenem mnenju so volivke in volivci v nedeljo izrekli odločen ne današnjemu razumevanju kulture, reševanju pokojninskega sistema in vladi, ki poskuša na tak način reševati kulturno vprašanje. Izid je Fridl Jarc označila kot “napotilo in zavezo, kako razumeti kulturo v prihodnje”.

Referendumsko kampanjo je sama razumela kot spraševanje o resnici nacionalne kulture in o tem, kaj bo naš narod konstituiralo v prihodnje. V tem pogledu so volivci izrazili željo po “kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala”, je povedala v izjavi za medije Fridl Jarc, sicer tudi predsednica kulturnega foruma SDS in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo.

Po njenih besedah smo priča zelo ozkemu ideološkemu razumevanju kulture kot kulturnega boja, kar je izrazito marksistično stališče, v katerem mora biti kultura družbeno angažirana, spreminjati družbo in sama zase pridobivati določene privilegije. “Nasprotno temu pa mora biti kultura tista, ki človeka napotuje k lepoti in občutenju, da naš vsakdan ni zgolj tisto, kar živimo, ampak tudi vse tisto, kar nas presega,” je povedala.

Kot je ocenila, se vsi zavedamo izredno pomembne vloge kulture skozi vso našo zgodovino in za konstituiranje našega naroda ter države, podporo pa potrebujeta slovenska kultura in umetnik na vrhuncu svoje umetniške moči. Kot je pojasnila, mora takrat zaslužiti toliko, da bo imel ugledno pokojnino tudi takrat, ko bo umetniško pot zaključil.

Rešitve za kulturno politiko so bile zapisane že v nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2022-2029, ki ga je vlada preklicala, je dejala. Med drugim je treba po njenem mnenju pri reševanju problema upoštevati še razmerje umetne inteligence in kulturne ustvarjalnosti, pripraviti nove strategije ter izpostaviti slovensko knjigo in jezik kot temelja, ki nas konstituirata kot slovenski narod.

Volivci so danes na referendumu odločali o uveljavitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Proti temu je po delnih neuradnih podatkih Državne volilne komisije glasovalo več kot 92 odstotkov volivcev, hkrati pa je nasprotnikom uspelo doseči kvorum za zavrnitev zakona.