Fiskalni svet opozarja na tveganje večjega proračunskega primanjkljaja

Fiskalni svet opozarja na tveganje večjega proračunskega primanjkljaja

Fiskalni svet opozarja, da bi bilo lahko povečanje proračunskega primanjkljaja letos večje od predvidenega. Kot navaja, je bil državni proračun za leto 2025 oblikovan na podlagi previsokih ocen odhodkov za leto 2024, kar pomeni, da bi bil primanjkljaj brez interventnih ukrepov letos lahko kar za 1,6 milijarde evrov večji kot lani.

Letošnji proračun, ki ga je državni zbor potrdil novembra lani, predvideva primanjkljaj v višini nekaj manj kot 1,9 milijarde evrov. Kljub temu je prvi mesec leta 2025 proračun zaključil s presežkom. Prihodki državnega proračuna so bili januarja za 1,9 odstotka višji kot leto prej, medtem ko so se odhodki povečali za 18 odstotkov. Državni proračun je imel tako januarja 203 milijone evrov presežka, kar je približno dve petini manj kot v enakem obdobju lani, navaja fiskalni svet.

Dolgoročna tveganja za javne finance

Po poročanju MMC RTV SLO fiskalni svet poudarja, da po petih letih interventni ukrepi na saldo državnega proračuna niso več vplivali. Proračun za leto 2025 ne vključuje več izdatkov za blaženje epidemije in draginje, medtem ko bo obnova po poplavah iz avgusta 2023 financirana iz posebnega sklada za obnovo. Kljub temu pa fiskalni svet opozarja, da je bil proračun oblikovan na podlagi precenjenih odhodkov za leto 2024, kar lahko vodi v še večji primanjkljaj, kot je bilo pričakovano.

Odhodki državnega proračuna bi lahko po ocenah fiskalnega sveta letos presegli lansko raven za 2,4 milijarde evrov. Pri tem bo več kot polovica tega zneska namenjena tekoči porabi, kot so plače in socialna nadomestila, kar dolgoročno obremenjuje javne finance. Fiskalni svet opozarja, da lahko takšen način proračunskega načrtovanja vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ.

Razlike med institucijami in občinami

Po poročanju MMC RTV SLO je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lani zabeležil 79 milijonov evrov presežka. Ta presežek je predvsem posledica preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek ter nadaljnje rasti transferja iz državnega proračuna, ki je dosegel 0,6 odstotka BDP-ja. To je skoraj trikrat več kot pred pandemijo.

Medtem pa se je zaradi rekordne 8,8-odstotne uskladitve pokojnin moral transfer iz državnega proračuna v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) lani povečati za skoraj tretjino, na 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja 2,2 odstotka BDP-ja. Izdatki za pokojnine so se v zadnjih letih povečali za 44 odstotkov in zdaj predstavljajo 10 odstotkov BDP-ja.

Občine so se v lanskem letu znašle v še slabšem položaju, saj so imele 236 milijonov evrov primanjkljaja, kar je 0,4 odstotka BDP-ja in največ po finančni krizi pred petnajstimi leti. Kot ugotavlja fiskalni svet, je glavni razlog za povečanje primanjkljaja v primerjavi z letom 2023 zmanjšanje sredstev iz državnega proračuna za sanacijo naravnih nesreč.

Fiskalni svet znova opozarja na tveganja, ki jih prinaša nerealno načrtovanje proračuna. Poudarja, da bi morala biti javnofinančna politika usmerjena v dolgoročno stabilnost, saj prekomerni izdatki za tekočo porabo povečujejo tveganja za prihodnje generacije.

Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend

Objava Fiskalni svet opozarja na tveganje večjega proračunskega primanjkljaja je bila najprej objavljena na Portal24.