Fige in ose: resnica, ki jo morate vedeti

Srce za trenutek zastane ob misli na oso v figi. Naj vas pomirim. Zgodba je veliko lepša, kot kroži po spletu, in v vašem krožniku ni ničesar, kar bi vzbujalo nelagodje. Figa je eden najbolj zanimivih sadežev mediteranskega sveta. Navzven preprosta, znotraj pa razkritje drobnega vrta, kjer se dogaja tiha drama opraševanja.

Prav tu se začne mit o “mrtvih osah v figah”, ki ga s spodnjimi vrsticami razvozlamo do konca. Razložili bomo, kaj figa v resnici je, kako deluje njeno opraševanje, zakaj v sadežih, ki jih pojemo, ni os, in kaj to pomeni za vrtičkarje ter za vsakodnevno kuhinjo. Dodali bomo tudi jasne napotke za izbiro, shranjevanje in uživanje fig, da bo jesenska tržnica vaš zaveznik.

Dalmatinske in domače fige

Kaj je figa v resnici?

Figa ni običajen plod. Gre za poseben “posodast” cvetni nastavek, ki se imenuje siconij. V njegovi notranjosti se skriva na stotine drobnih cvetov, ki jih od zunaj ne vidimo, saj so skriti v mesu sadeža. Šele ko so oprašeni, se vsak cvet razvije v droben plod. Tisto, kar v figi hrusta med zobmi, niso jajčeca ali deli žuželk, temveč semena, ki se v botaniki imenujejo akeni. Zato imajo dobro dozorele fige tisti nezamenljivi občutek polnosti in drobnega hrustljanja, ki ga tako radi opisujemo kot “semena”.

Skriti cvetovi in drobna vrata

Na vrhu fige je majhna odprtina, ostij. Skozi ta zunanjemu očesu komaj opazen vhod pride v figno notranjost pravi opraševalec. Prav tu nastane največ zmede, saj se mnogi ob pogledu na odprtinico prestrašijo, da je v figi lahko vse in še kaj. Resnica je drugačna in veliko bolj urejena. Narava je proces zasnovala s skoraj uročno natančnostjo.

Akeni so pravi plodovi

Ko govorimo o figah, pogosto rečemo, da je plod fige seme. Natančneje, vsak droben aken je pravi plod. Mesnati del, ki ga vidimo in jemo, je siconij, torej nekakšna košarica, ki varuje cvetove in jim daje hrano. To pojasnilo pomaga razumeti, zakaj so fige tako bogate z vlakninami in zakaj se v kuhinji obnašajo drugače kot jabolka ali hruške.

Mala osica, brez katere mnoge fige ne dozorijo

Vloga opraševanja v figi je rezervirana za drobceno osico vrste Blastophaga psenes. Gre za starodavno zavezništvo med rastlino in žuželko, ki se v naravoslovju imenuje obvezni mutualizem. Številne sorte fig ne morejo oblikovati polnovrednega pridelka brez te osice, osica pa brez fige ne more zaključiti svojega življenjskega kroga.

Kako poteka cikel

Samica osice, velika le nekaj milimetrov, poišče primerno figo in se stisne skozi ostij v notranjost. Pri tem si poškoduje krila in tipalnice. Vstop je enkraten. Notri odloži jajčeca in opravi opraševanje, nato pogine. Mlade osice se razvijejo in v figi sčasoma dozorijo. Samčki živijo kratko. V notranjosti izkopljejo poti, oplodijo samice in poginejo. Oplojene samice odletijo s cvetnim prahom in poiščejo novo figo. Tako se krog sklene.

Zakaj to ne pomeni, da jemo osice?

Tu nastopi ključna razlika. Ločimo moške in ženske fige. V moških, ki jim domačini pravijo kaprifige, osice opravijo razvoj in jih praviloma ne jemo. V ženskih, tistih, ki jih beremo in prodajamo kot sadje, osice svojega razvoja ne zaključijo. Samica, ki je prinesla cvetni prah, v njih hitro pogine, njeno telo pa razgradijo encimi v figi, med njimi naravni proteolitični encim ficin. Ne ostanejo vidni deli, ne ostanejo hrustljavi ostanki. Zato v zrelem užitnem sadežu ne najdemo žuželk.

Je v figah res mrtva osa?

Kratek in jasen odgovor je ne, v figah, ki jih kupite in pojeste, ni os. Tudi če je pri opraševanju sodelovala osica, jo figa razgradi v osnovne beljakovinske gradnike. Mnoge sorte fig, ki jih poznamo v trgovinah in na domačih vrtovih, sploh ne potrebujejo opraševanja in dozorijo same od sebe.

Sorte in načini zorenja

Poznamo tri velike skupine. Navadne fige dozorijo brez opraševanja. To so najpogostejše sorte na domačih vrtovih. Smirnske fige opraševanje nujno potrebujejo. San Pedro skupina ima dve letini, prva je brez opraševanja, druga ga potrebuje. V vseh primerih namenjenih za uživanje v sadežu ne ostajajo žuželke. Hrustljavost so akeni, okus je sadna sladkoba in nežna kislina, nič več.

Kaj pa moralna dilema in veganstvo

Del javnih razprav se dotika vprašanja, ali so fige veganske. Za stroge interpretacije je lahko težavno, da je pri nekaterih sortah opraševanje povezano z življenjskim ciklom žuželke. Z vidika kemije hrane in praktične prehrane pa v sadežu, ki ga zaužijemo, ni prisotnih delov žuželk. Večina pridelanih fig pri nas spada med navadne sorte, ki dozorijo brez opraševanja, zato je dilema večinoma teoretična. Odločitev je osebna. Dobro pa je vedeti, da tisto, kar grizemo, niso deli osice, temveč semena in meso fige.

Kaj to pomeni za vrtičkarje v Sloveniji?

Podnebje se ogreva in figa je postala stalnica mnogih vrtov. Dober del slovenskih lokacij je že primeren za zanesljiv pridelek. V praksi to pomeni, da bodo na domačih dvoriščih najuspešnejše sorte, ki oblikujejo plodove brez opraševanja. Tako odpade skrb, ali v okolici živijo opraševalci in ali so prisotne kaprifige.

Nasveti za lego in nego

Figa je otrok sonca. Potrebuje zavetno, toplo mesto, veliko svetlobe in dobro odcedna tla. V hladnejših legah se zelo obrestuje sajenje ob južno steno hiše. Mlade rastline prve zime zaščitimo z zračnim pregrinjalom. V sušnih poletjih pomaga redno, a zmerno zalivanje. Preveč vode razredči okus, premalo vode pa prehitro ustavi razvoj plodov.

Kdaj potrebujete opraševalca

Za navadne sorte nikoli. Pri posebnih ali eksotičnih sortah, ki jih prinesemo iz mediteranskih drevesnic, je dobro preveriti, ali spadajo med smirnske ali San Pedro skupino. V teh primerih se lahko zgodi, da brez prisotnosti opraševalcev plodovi odpadajo, še preden dozorijo. Na slovenskih vrtovih je takih primerov malo. Zato ni treba skrbeti, da bi pri domači figi sodelovale osice in da bi se zato pojavljali neželeni ostanki v sadežu.

Kje se torej rodi mit?

Mit se opira na resnično povezavo med figo in opraševalcem, a preskoči ključne podrobnosti. Prva je, da so kaprifige za razvoj osic, užitne pa so ženske fige, ki jih obiramo. Druga je razgradnja. Ficin v notranjosti fige razkraja beljakovine na aminokisline. Vse, kar bi v figi ostalo, se preprosto spremeni v hranilo za rastlino. Tretja je raznolikost sort. Velik delež fig, ki jih srečamo na tržnici, sploh ne potrebuje opraševanja.

Zakaj včasih najdemo v notranjosti nekaj temnejših pikic?

Temne pikice so posušeni delčki cvetov ali pigmenti, ki nastanejo pri zorenju. Niso dokaz prisotnosti žuželk. Notranjost fige je pisano polje drobnih cvetov. Med dozorevanjem se barve spreminjajo in nastaja znana igra vijoličnih in jantarnih tonov.

Kakovost in varnost

Figa je hitro pokvarljiva in občutljiva. Kakovosten sadež je poln, mehak na dotik, a ne ožet. Vonj je sladek. Če je kiselkast, je figa že preveč napredovala. Fige z vidnimi ranicami ali solzo iz ostija je najbolje pojesti isti dan. Vse to so znaki zrelosti, ne pa prisotnosti žuželk.

Posušene fige

Kako izbrati, shranjevati in uporabiti fige?

Figa je kapriciozen sadež, ki zahteva nežnost. Prav zato je nagrada, ko je pravilno izbrana in hitro porabljena, še večja. Spodaj so preprosta pravila, ki delajo razliko med povprečno in izjemno izkušnjo.

Izbira na tržnici

Izberite fige, ki so polne in rahlo mehke. Kožica naj bo gladka, brez večjih razpok. Peclji naj bodo prožni. Barva ni zanesljiv pokazatelj, saj se od sorte do sorte močno razlikuje, od svetle zeleno rumene do globoko vijolične. Najboljši pokazatelj je vonj in občutek v roki. Če imate možnost, kupujte pri ponudnikih, ki fige obirajo zjutraj in jih ne gasijo žeje z vodo.

Shranjevanje doma

Fige je najbolje pojesti isti dan. V hladilniku zdržijo dan ali dva. Položite jih v eno plast in jih ne oblivajte z vodo. Zamrzovanje je mogoče, a zamrzne le ogrodje okusa. Za peko kolačev ali smoothie je zamrznjena figa uporabna, za surovo uživanje ne doseže sijaja svežega sadeža. Sušenje je stara rešitev. Doma ga izpeljemo v sušilniku ali pečici pri nizki temperaturi, nato fige shranimo v dobro zaprte posode. Sušene fige so koncentrat sladkorja in vlaknin, odličen prigrizek v majhnih količinah.

V kuhinji

Fige ljubijo preprostost. Najlepše zasijejo v družbi kisline in mlečne nežnosti. Sveže fige z žlico grškega jogurta in kapljico medu so sladica, ki osvaja. Lepo se ujemajo s kozjim sirom in blago slanimi orehi. V slanih jedeh so čudovite ob pečenem piščancu, kjer sladkobo uravnoteži sok iz pekača. V sladicah so doma v piteh in biskvitih, v marmeladi pa ohranijo čar jesenske kuhinje za zimske jutre.

Hitri recept za tople fige z jogurtom in medom

Fige prerežite, položite v ponev z malo masla in žlico medu. Počasi segrevajte, da med zadiši in se na dnu naredi sirup. Postrezite na hladnem jogurtu, posujte s sesekljanimi pistacijami in ščepcem limonove lupinice. Jed je pripravljena v nekaj minutah in pokaže fige v najbolj prijazni luči.

Prehranska slika in drobne previdnosti

Fige prinašajo vlaknine, kalij, kalcij in polifenole. So nežne do prebave, a zaradi naravne sladkobe primerne za premišljene porcije. Osebe z občutljivo kožo naj pazijo na mleček, ki se izloča iz nezrelih pecljev in lahko draži. Pri težavah z oksalati se o sušenih figah posvetujte z zdravnikom ali dietetikom. V običajni prehrani so fige dobrodošel del uravnoteženega jedilnika in čudovit način, kako v jesen vnesti barvo in mehkobo.

Zakaj se fig ne gre bati?

Spoznanje, da je figa skriti vrt, razblini vse dvome. V sadežih, ki jih damo na mizo, ni os. Naravni encimi poskrbijo za razgradnjo tistega, kar v kaprifigah služi opraševalcu. V užitnih ženskih figah, ki jih naberemo, so hrustljavi akeni in bogato meso, ne pa žuželke. Mnoge sorte dozorijo tudi brez opraševanja. Zato je prav, da figo sprejmemo takšno, kot je. Sadež modrih jesenskih dni, zapleten in veličasten, a v kuhinji preprost in prijazen.

Za dom in za tržnico

Če jo gojite doma, izberite sorto, ki rodi brez opraševanja, poiščite toplo lego in ji namenite nekaj zimske zaščite v hladnejših legah. Če jo kupujete, izberite mehko in dišečo, pojejte hitro in brez strahu. Figa je zgodba o sodelovanju in natančnem ravnotežju.

Kakšni gumijasti bomboni?! Posušene fige so prava sladica za prve jesenske dni

Objava Fige in ose: resnica, ki jo morate vedeti se je pojavila na Vse za moj dan.