ARTICLE AD
Zdravniški sindikat Fides je naznanil, da bo vložil zahtevo za ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, zaradi česar je glavna tema zdravstvenega sektorja v Sloveniji. Zahteva je bila sprejeta na dopoldanskem sestanku glavnega stavkovnega odbora sindikata, kjer so ocenili, da določeni členi zakona omejujejo dodatno delo zdravnikov v prostem času, kar ocenjujejo kot škodljivo. P
redlog za ustavno presojo prihaja le dan po potrditvi novele v državnem zboru, kjer je bila sprejeta kot del zdravstvene reforme vlade.
V ospredju pritožbe Fidesa so določila, ki omejujejo dodatno delo zdravnikov. Član predsedstva sindikata Bojan Kostić je poudaril, da zdravniki po izpolnitvi svojih javnih obveznosti pričakujejo svobodo pri odločanju o dodatnem delu.
“Ko enkrat opravimo delo, ki ga imamo za opraviti v javni službi in to delo opravimo korektno in strokovno, pričakujemo, da imamo svobodo, da se odločimo, kaj bomo dodatno naredili,” je dejal Kostić.
Kostić je prav tako pojasnil, da se sindikat ne bo ukvarjal z ustavno presojo določil o neprofitnosti koncesionarjev, saj morajo to zahtevo vložiti sami koncesionarji. Fides se namreč osredotoča na interese zdravnikov, zaposlenih v javnem sektorju.
Predsednik Fidesa Damjan Polh je izrazil pričakovanje, da bo državni svet na novelo zakona vložil veto, saj meni, da bodo škodljive posledice zakona občutili predvsem bolniki, vendar šele čez čas. Polh je izpostavil, da bo zakon vplival na zdravstveni sistem v naslednjih letih, kar pomeni, da se bo morala z izzivi ukvarjati tudi prihodnja vlada.
Novela zakona predstavlja pomembno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. Zdravstveni delavci naj ne bi več delali pri »čistih zasebnikih«, ki nimajo koncesije, razen v redkih izjemah. Premier Robert Golob je ob sprejetju zakona izjavil, da novela končuje škodljive dvojne prakse v javnem zdravstvu.
Takšna razmejitev je del obsežne zdravstvene reforme, ki jo je vlada vključila v svojo koalicijsko pogodbo. Cilj reforme je zagotoviti bolj jasno ločitev med javnimi in zasebnimi zdravstvenimi storitvami, kar naj bi prineslo večjo preglednost in učinkovitost v zdravstvenem sistemu.
Predlog Fidesa za ustavno presojo je le eden od korakov v dolgi poti zdravstvene reforme v Sloveniji. Vprašanje ostaja, kako bodo te spremembe vplivale na vsakodnevno delo zdravnikov in kakovost zdravstvenih storitev za državljane.
Spletno uredništvo