Festival Plavajoči grad bo letos poseben sklop posvetil Gazi

Vsak oder bo predstavljal avtonomen tematsko kuriran programski sklop, povezan s scenografskimi instalacijami, projekcijami, performativnimi intervencijami ali prostorskimi postavitvami.

Folk, pop, jazz, elektronika, lutke, cirkus, eksperimentalna glasba, povorke, otroški kotički, delavnice in tržnice bodo zaživeli na grajskem obzidju, med skalami, na vodi, v kleti, polhovem muzeju, na starodobniku ali v naravnem amfiteatru.

Vse dni festivala bo od jutra do pozne noči potekalo tudi do deset vzporednih koncertov ali predstav. Pomemben del programa predstavljata tudi raznolika kulinarična ponudba in tržnica z ročno izdelanimi izdelki, so zapisali organizatorji.

U-Butalci osrednja tema letošnjega festivala

Vsaka festivalska edicija ima svojo osrednjo temo, ki je podlaga za postavitev odrov, povezovanje prostora, svetlobne in prostorske instalacije, scenografijo, zvočne krajine, projekcije in vzpostavitev različnih festivalskih kotičkov. Letošnja U-Butalci izhaja iz pripovedk o Butalcih, ki izvirajo prav iz Loške doline.

Obiskovalec bo tako svet opazoval skozi oči slehrnika-popotnika, ki skozi festival odkriva fragmente legende Frana Milčinskega in odseve resničnih življenj ljudi danes. Kot piše v sporočilu za javnost, tema subtilno komentira sodobno družbo – vključuje tako drobce iz našega vsakdana kot tudi pripovedi iz življenja trpečih ljudi v Palestini.

Scenografijo so na festivalskem prizorišču začeli pripravljati v začetku tedna, prav tako so se že začele vaje 70-članskega mednarodnega orkestra Etno Histeria. Projekt poteka že 21. leto in združuje vrhunske glasbenike iz vsega sveta. Po tednu vaj se bo orkester odpravil na turnejo po Sloveniji, Italiji in Hrvaški, ki jo bo sklenil 8. avgusta na festivalu Plavajoči grad.

Poseben sklop posvetili Gazi

Plavajoči grad letos v sklopu Float 2 Gaza! tudi izvaja devet projektov v sodelovanju z umetniki, ki trenutno živijo in delujejo v Gazi, ter glasbeniki, filozofi, aktivisti in novinarji iz vsega sveta.

Med drugim bo posnet videospot po motivih palestinske ljudske pesmi La Tetlaa’i, ki ga bodo v svojih sobah, studiih in ruševinah domov posneli glasbeniki iz sveta in Gaze. V pesmi se bodo mešali raznoliki glasbeni stili, od indijskega petja do elektronike, od pevskega zbora iz Gaze do slovenske reinterpretacije palestinskega besedila.

V sporočilu za javnost izpostavljajo tudi intermedijski dogodek, ki bo 7. avgusta zvečer na plavajočem odru ter bo v živo povezal grad Snežnik z Gazo. “Festival se bo ustavil, glasbeniki, pripovedovalci, raperji, poeti, orkester, vizualni umetniki, pevski zbori in akrobati z obeh strani pa bodo predstavili skupno produkcijo. Na gradu Snežnik bodo prisotni tudi palestinski umetniki, ki trenutno živijo v Evropi,” so zapisali.

Poleg tega bodo lutkovne skupine iz Gaze in Zahodnega brega v sodelovanju s scenografi na Plavajočem gradu postavile mala gledališča, osebne teme Palestincev pa bodo na najrazličnejše načine vključene v instalacije, mojstrske delavnice in letošnji repertoar mednarodnega orkestra Etno Histeria. Na festivalu bo vzpostavljena tudi platforma, ki bo preko predavanj in delavnic omogočala neposredno povezovanje umetnikov in javnosti z organizacijami in aktivisti.

Organizatorji festivala zadovoljni z oživitvijo pristav

Glavna organizatorja festivala sta Društvo Ljubiteljev gradu Snežnik in Kulturno umetniško društvo Plavajoči grad, v sodelovanju z Zavodom Teatro Matita in Mednarodnim centrom za lutkovno umetnost Koper.

Junija je ministrstvo za kulturo oddalo Snežniške pristave v najem in v njih je že zaživela gostinska dejavnost. Na ministrstvu so ob podpisu najemne pogodbe tudi zagotovili, da bodo omogočili delovanje Društva ljubiteljev gradu Snežnik ter Kulturno umetniškega društva Plavajoči grad. Oba sta sicer z lokalnimi organizacijami v začetku letošnjega leta tudi vzpostavila civilno iniciativo, ki je ministrstvo pozvala, naj po skoraj 20 letih ponovno odpre grajske pristave.

Koordinator festivala Matija Solce je pred letošnjim festivalom za STA izrazil zadovoljstvo in hvaležnost, čeprav, kot je dejal, grenak priokus ob tem, da je bilo za to potrebno toliko časa, ostaja. “Hvaležni smo, da si je nekdo upal poseči v birokratske vozle, ki so bili očitno prepreka, da se to, kar se tu že dogaja, izkoristi. Nerazumno pa je, da se to ni moglo zgoditi prej,” je povedal.