Feniks iz pepela rudarske dediščine

Feniks je mitska ognjena ptica, ki se ob koncu svojega življenjskega cikla vname, zgori v pepel in se nato iz njega ponovno rodi. Skulptura akademskega kiparja Zorana Pozniča je našla svoj trajni dom na severnem vhodu v Mesto Akrobatov – kot simboličen ponoven razcvet iz pepela pogorišča preteklosti.

V četrtek, 27. avgusta, smo slavnostno postavili Feniksa na skalo pri severnem vhodu v Mesto Akrobatov. V čudovitem govoru avtorja skulpture Zorana Pozniča so se nas dotaknile besede, da »vstopamo v novo zgodbo«. Feniksa je zasnoval v času, ko so zasavske doline še zelo trpele. Ne da bi vedel, kdaj in kako, je slutil, da bo Zasavje dobilo drugo priložnost, doživelo ponoven razcvet. »Ta sprememba se zdaj dogaja tukaj,« je dejal, pri čemer je pogledal na območje, pripravljeno za gradnjo Mesta Akrobatov.

Tako Feniks simbolizira povezovanje starega in novega. Nekdaj bogate zasavske doline so industrijsko propadale, a na temeljih te močne zgodovine se sedaj kot Feniks preobraža v nekaj novega, nekaj mogočnega.

V govoru je tudi povedal: »Feniks je potoval po svetu, sedaj pa našel svoje pravo mesto.« Kip so namestili na skalo, nakar je dr. Jure Knez vprašal avtorja, ali bo Feniks gostoval še na kakšnih razstavah ali ga lahko fiksno utrdijo v skalo. »Kar zalijte in fiksirajte. Zelo očitno je, da je tu njegovo mesto,« je dejal.

Feniks nagovarja posameznika in družbo: »Dvignimo se in se zazrimo v svetlobo, ki nekje v prihodnosti zagotovo je.« Ne da bi to načrtovali, je Feniks našel svoj trajni dom ravno na dan, ko smo ulili prvo betonsko ploščo Mesta Akrobatov.

Več o Feniksu

Zoran Poznič je leta 2014 ustvaril monumentalno kovinsko skulpturo Feniks, približno tri metre visoko delo iz železne konstrukcije in kovinskih trakov. Skulptura izhaja iz univerzalnega mita o Feniksu, ptici, ki po uničenju ponovno vstane iz lastnega pepela, vendar Pozničev Feniks ni prikazan kot dokončno zmagoslavno bitje. Ujet je v trenutku preobrazbe – kot telo, ki se šele sestavlja, dviguje po padcu in prehaja iz preteklega v novo stanje.

Prav odprta kovinska konstrukcija je ena ključnih značilnosti dela. Robustnost železa se prepleta s transparentnostjo in prazninami, skozi katere v skulpturo vstopajo prostor, svetloba in okolje. Feniks tako govori o vztrajanju, transformaciji in sposobnosti ponovnega začetka. Ob samostojni predstavitvi v Mariboru leta 2022 je Poznič poudaril, da je delo nastalo tudi z željo, da bi sebi in drugim vlilo upanje.

Skulptura ima danes že več kot desetletje dolgo razstavno in prostorsko zgodovino. Leta 2014 je bila predstavljena v Galeriji Lamparna v Labinu na Hrvaškem, pozneje je daljše obdobje stala v avli Delavskega doma Trbovlje, leta 2021 je bila vključena v Majski salon ZDSLU v Kopru, kjer je bila postavljena na območju Mandrača, leta 2022 je postala osrednje in naslovno delo samostojne razstave Zoran Poznič: Feniks v galeriji artKIT v Mariboru, leta 2024 pa je bila predstavljena tudi v BV Galerie v Celovcu v okviru kulturne izmenjave med Slovenijo in Avstrijo.

Feniks je zato več kot zgolj monumentalna skulptura. S svojo podobo prehoda med razpadom in novo obliko ostaja delo o človeku, družbi in sposobnosti, da se po krizah, izgubah in spremembah ponovno vzpostavimo.

Petra Škarja

Foto: Dejan Nikolič

1 of 4

The post Feniks iz pepela rudarske dediščine appeared first on Savus.