Femicidov ne bo manj brez spremembe kulturnih vzorcev

Italija Javnost je včeraj pretresel nov zločin, tokrat pri Turinu. Od januarja dalje so našteli že 15 umorov. 77 pravnic proti uvedbi novega kaznivega dejanja femicida, ker je problem kulturnega značaja

Italijanska javnost je bila včeraj še pod vtisom uboja komaj 14-letne Martine Carbonaro iz Neaplja, ki je postala žrtev 19-letnega bivšega fanta Alessia Tuccija, ko se je izvedelo za drug zločin: v bolnišnici v Turinu je namreč včeraj dopoldne izdihnila 61-letna vzgojiteljica Fernanda Di Nuzzo, ki jo je dan prej v njunem stanovanju v bližnjem kraju Grugliasco z nožem zabodel mož Pasquale Piersanti ob prisotnosti 24-letne hčerke.

Martina Carbonaro in Fernanda Di Nuzzo sta samo zadnji v vrsti žrtev femicida v Italiji, pri čemer je agencija Ansa včeraj objavila podatek, da so od januarja letos našteli že kar 15 žrtev femicida.

Srhljiv je tudi podatek, s katerim je včeraj v Rimu pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se ukvarja s primeri femicida, postregla predsednica Neodvisnega observatorija o sirotah zaradi femicida Stefania Bartoccetti. Observatorij je namreč na podlagi novinarskih raziskav prišel do zaključka, da so v Italiji v obdobju 2018-2022 našteli kar 3592 t. i. »posebnih sirot« oz. mladoletnih sirot po materah, ki so bile žrtev femicida. Večina jih spada v starostni pas od enega do desetih let, sledijo tisti od desetega do 14. leta starosti, manj pa je otrok, starih od 15 do 17 let.

Vlada je preteklega 7. marca sprejela zakonsko uredbo, ki uvaja kaznivo dejanje femicida, za katero je predviden tudi dosmrtni zapor, a nekateri vidijo v tem le simbolno gesto oz. populistični manever. To je mnenje tudi 77 italijanskih pravnic, ki so opozorile, da trenutna zakonodaja že predvideva dosmrtni zapor za osebe, predvsem pa so opozorile, da se stanje v družbi ne bo spremenilo, če bo še naprej obstajala tista kulturna podlaga, ki dejansko opravičuje in spodbuja nasilje moških.

Z več strani je bil poudarjen tudi pomen preventive, npr. z uvedbo spolne in zlasti čustvene vzgoje v šolah. Italijanska vlada je v svoj zakonski osnutek o šolstvu to možnost sicer vključila, vezala pa jo je na strinjanje staršev.