Farme Ihan: Zakaj večji zakol goveda in kako bodo omilili širjenje neprijetnih vonjav?

Po naših neuradnih informacijah naj bi v zadnjih tednih s farme GO-KO v Cvišlerjih v klavnico odpeljali večje število zdravega goveda, tudi visoko breje telice. Vprašanja o razlogih za ta odvoz in ugibanja o zapiranju smo naslovili na vodstvo skupine Farme Ihan.

Vodstvo družbe zatrjuje, da ne gre za zapiranje farme ali zmanjševanje dejavnosti, temveč za del širše prenove. Kot so pojasnili, je skupina Farme Ihan v začetku leta sprejela novo trajnostno poslovno strategijo za obdobje 2025–2030, ki vključuje obnovo vseh ključnih lokacij, tudi farme v Cvišlerjih. Lokacije na Kočevskem (Cvišlerji, Mlaka, Koblarji, Livold, Koprivnik in Klinja vas) so po njihovih besedah strateškega pomena in jih ne nameravajo opuščati.

V okviru 5-letnega investicijskega načrta, ki predvideva več kot 6 milijonov evrov vlaganj na Kočevskem, se bo del sredstev namenil tudi za obnovo govejih farm in pripadajoče infrastrukture.

Kot poudarja direktor skupine Matej Resnik, so objekti v Cvišlerjih med najbolj dotrajanimi, zato bodo tam s prenovo začeli najprej. »Postopno bomo prenovili prašičje hleve v Klinji vasi, pokrili pa bomo tudi lagune za gnojevko, kar bo vplivalo na njeno kvaliteto, zmanjšalo število prevozov le te na polja ter omililo širjenje neprijetnih vonjav.«

Ob tem izpostavljajo, da je bila skupina v začetku leta uvrščena med strateške državne naložbe, kar ji omogoča dolgoročno načrtovanje in dodatno kapitalsko okrepitev prek Slovenskega državnega holdinga. Sredstva za prenovo bodo poleg dokapitalizacije zagotovili še z lastnimi viri, krediti in nepovratnimi sredstvi iz kmetijskih razpisov.

Odvoz živali v klavnico je po navedbah podjetja del prestrukturiranja čred zaradi prenove prostorov in ne pomeni zapiranja lokacije. Opozarjajo pa na izzive, s katerimi se srečujejo pri izvedbi investicij – med drugim z dolgotrajnimi postopki za rekonstrukcijo objektov, razpisnimi roki in neurejenim lastništvom nekaterih zemljišč.

Kljub temu napovedujejo, da bodo vse farme obnovili in ohranili, ter ob tem upoštevali tudi nove, višje standarde glede dobrobiti živali, ki jih predpisujeta Evropska unija in Slovenija. Del vlaganj bo usmerjen tudi v posodobitev strojne in kmetijske mehanizacije ter izboljšanje kakovosti krme na več kot 1400 hektarih lastnih obdelovalnih površin.

Vodstvo podjetja poudarja, da bodo lokalno okolje o napredku in izzivih pri prenovi redno obveščali. Kot je dejal direktor Resnik: »Zavedamo se, da je kvalitetno sobivanje, razumevanje in medsebojno spoštovanje možno le, v kolikor med deležniki poteka redna komunikacija.«