Fajon s koroškimi Slovenci za ohranjanje in oživitev slovenskega jezika

Nujno je vztrajati pri izpolnjevanju 7. člena avstrijske državne pogodbe, letošnje leto pa je lahko priložnost za kak korak naprej, je zunanja ministrica Tanja Fajon menila po današnjem srečanju s predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Med drugim so se zavzeli za ohranjanje in oživitev slovenskega jezika.

“Predvsem smo se dotaknili vprašanj v tem letu, ko je v Avstriji nastopila nova vlada. (…) Strinjali smo se, da je nujno vztrajati pri izpolnjevanju 7. člena avstrijske državne pogodbe, temelj je še vedno tudi peticija, ki jo je celotna narodna skupnost skupaj naslovila na Evropski parlament pred letom dni,” je v izjavi po srečanju dejala Fajon.

Predstavniki organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so namreč aprila lani v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, pri čemer so kot najbolj problematično izpostavili uporabo jezika v šolstvu in na sodiščih.

Zunanja ministrica je menila, da “obstaja pripravljenost in volja nove avstrijske vlade, da naredi kak pozitiven korak v tej smeri”, na današnjem srečanju pa da so pregledali možnosti, kako lahko Slovenija podpre svojo narodno skupnost v Avstriji.

Optimističen je bil tudi vodja Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik, ki je kot temelj za zahteve in delovanje slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem prav tako omenil peticijo in 7. člen avstrijske državne pogodbe (ADP).

“Dialog (…) dejansko zelo dobro funkcionira, slovenska vlada dosledno krepi in podpira zahteve slovenske narodne skupnosti na Koroškem in morda velja izpostaviti, da je enotnost med koroškimi Slovenci in Slovenkami danes takšna, kot si morda v preteklosti nihče ni mogel predstavljati,” je dejal.

Izrazil je upanje, da bo Avstrija ob letošnji 70. obletnici podpisa ADP, ki jo bodo obeležili 15. maja, končno izpolnila svoje zaveze in spoštovala 7. člen pogodbe – med drugim z zagotavljanjem spoštovanja dvojezičnosti v sodstvu in v šolstvu “od jasli do univerze”.

“Iz različnih osebnih razgovorov na najvišji ravni smo dobili tudi prepričanje, da je avstrijska zvezna vlada dejansko pripravljena, da končno gre v reševanje še odprtih manjšinskih vprašanj. Mislim, da se Avstrija zdaj lahko izkaže, in da moramo tudi novi vladi dati možnost,” je dodal.

“Dobrososedski odnosi so temelj reševanja manjšinskih vprašanj, dialog tudi v najtežjih časih pa je edina pot, da pridemo do zaključkov,” je še dejal Sadovnik.

Predvsem se je zavzel za ohranjanje slovenskega jezika, medtem ko število govorcev slovenščine v Avstriji vztrajno upada, zlasti na ravni pogovornega jezika.

Sadovnik je zato danes na srečanju predstavil idejo, v skladu s katero bi avstrijska vlada lahko narodni skupnosti namenila poseben sklad za oživitev slovenskega jezika.

“Navsezadnje je avstrijska vlada, bivši predstavniki avstrijske vlade so krivi za to, da nas je danes tako malo. To odgovornost ima zdaj avstrijska zvezna vlada, da se del te katastrofe popravi s tem, da nameni sredstva za krepitev slovenskega jezika v predelih, kjer ta že izumira,” je dodal.

Idejo o vzpostavitvi sklada je podprla tudi Fajon in dejala, da bi lahko šlo za skupno pobudo narodne skupnosti in slovenske vlade.