.png)
15 hours ago
13
ARTICLE AD
Evropski diplomati razmišljajo o oblikovanju 40 kilometrov širokega varovalnega pasu med rusko in ukrajinsko fronto kot delu morebitnega mirovnega sporazuma. Po navedbah virov iz Bruslja gre za eno od zamisli, ki so se pojavile v zadnjem trenutku, pri čemer naj bi Moskva idejo v načelu sprejela. A izvedba bi po oceni poznavalcev terjala obsežne vojaške zmogljivosti, ki jih evropske države trenutno nimajo.
Gre za enega od več predlogov, ki krožijo med vojaškimi in civilnimi uradniki EU. Namenjen je pripravi povojnega scenarija, vendar ostajajo odprta številna vprašanja – od dejanske širine pasu do pripravljenosti Kijeva, da pristane na ozemeljske koncesije, navaja Politico. V razprave, kot kaže, Združene države niso neposredno vključene.
Sam predlog po oceni diplomatov ponazarja obupano iskanje rešitev za vojno, ki se bo kmalu prevesila v četrto leto. Ruski predsednik Vladimir Putin za zdaj ne kaže znakov, da bi bil pripravljen končati spopade, kar je znova potrdil včerajšnji napad na središče Kijeva. V napadu je bilo ubitih najmanj 23 ljudi, med prizadetimi objekti pa so bili tudi uradi Evropske unije in Britanskega sveta.
Nekdanji ameriški obrambni uradnik Jim Townsend je ocenil, da gre za poskus, ki bi Moskve verjetno ne odvrnil od nadaljevanja vojne. „Rusi se Evropejcev ne bojijo. Če menijo, da jih bo nekaj britanskih in francoskih opazovalcev zadržalo pred vstopom v Ukrajino, se motijo,“ je dejal Townsend.
Evropski diplomati se izogibajo neposrednim primerjavam s korejsko demilitarizirano cono, kjer vojna tehnično nikoli ni bila končana. Pogosteje omenjajo vzporednice z razdeljeno Nemčijo v času hladne vojne. Moskva sicer sama govori o potrebi po varovalnih območjih ob meji, a podrobnosti, kako bi bila ta videti, za zdaj niso znane.
Vprašanje vojaške prisotnosti in vloge Nata
Največja dilema, ki ostaja je število vojakov, ki bi morali nadzirati območje. Ocene segajo od 4000 do 60.000, a države doslej niso dale konkretnih obljub. Ameriški predsednik Donald Trump je obenem jasno nakazal, da ameriških sil v Ukrajini ne bo.
Nato že zdaj pripravlja 300.000 vojakov kot odzivno silo za obrambo vzhodnega boka zavezništva. Evropski uradniki menijo, da bi morebitne mirovne sile morale opravljati dvojno vlogo – nadzor nad demilitariziranim območjem in pomoč pri usposabljanju ukrajinskih enot. A javne zaveze o napotitvi vojakov so članice Nata doslej zadrževale, saj niso dorečena pravila delovanja in postopki v primeru eskalacije.
„Vsi poskušajo ukrepati čim hitreje glede vprašanja varnostnih jamstev, da si Trump ne bi premislil,“ je za Politico dejal eden od evropskih diplomatov.
Razdeljena stališča znotraj Evrope
Francija in Velika Britanija bi najverjetneje prevzeli osrednjo vlogo v morebitnih mirovnih silah, kar pa zbuja nelagodje pri državah ob ruski meji, zlasti na Poljskem. Varšava se boji, da bi to povečalo ranljivost njenega ozemlja, ob tem pa nekateri opozarjajo, da bi takšna ureditev lahko celo oslabila varnost ukrajinskih mest.
Poljska in Nemčija sta že sporočili, da ju sodelovanje v operaciji ne zanima, medtem ko je Estonija napovedala pripravljenost prispevati manjši kontingent. Pričakovati je, da bi glavno breme zagotavljanja vojakov prevzela Ukrajina sama.
Članice Nata se z ameriškimi uradniki pogovarjajo predvsem o zagotavljanju satelitske obveščevalne podpore in zračne zaščite. Pričakovanj po širši vključenosti ZDA ni, saj je Pentagon evropskim partnerjem že sporočil, da bo ameriška vloga omejena. ZDA ostajajo skoraj edina država, ki ima zadostne satelitske kapacitete za nadzor spoštovanja morebitnega dogovora.
Foto: Pixabay/Dusan_Cvetanovic
Morda vas zanima tudi
Objava Evropski načrt za mir v Ukrajini: 40 kilometrov široka demilitarizirana cona je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)