Evropska baletna in plesna Art Olimpijada ponovno povezala mlado plesno Evropo!

10 hours ago 17

7. marca se je v Kulturni dvorani Španski borci v ljubljanskih Mostah ponovno odvila Evropska baletna in plesna Art Olimpijada.

Premierno je ta dogodek zaživel pri nas v maju 2025 in verjamem, da bo v prihodnosti postal stalnica ljubljanske plesne scene. Vsi plesni festivali so namreč razpršeni v športnih dvoranah po celi Sloveniji, baletna tekmovanja pa se v glavnem odvijajo v Gledališki in koncertni dvorani Lendava. Ljubljana takšnega ali podobnega dogodka do sedaj ni imela na rednem repertoarju, kar je za glavno mesto naše države v bistvu presenetljivo.

III. Evropska baletna in plesna Art Olimpijada je v Ljubljano pripeljala tokrat okoli 200 plesalcev iz različnih evropskih držav in balkanske regije. A številke tukaj niso najbolj pomembne. Bistvo je, da se je ustvaril prostor srečanja – med različnimi šolami, estetikami, pedagogi in generacijami. V dvorani Španskih borcev ni šlo zgolj za tekmovanje. Šlo je za energijo mladih teles, za napetost pred nastopom, za iskrene objeme po razglasitvah in za tisti poseben trenutek, ko otrok prvič stopi na “pravi” gledališki oder in začuti, da je del nečesa večjega.

Za vsakim uspešnim mednarodnim projektom seveda stoji posameznik, ki verjame, da umetnost lahko preseže meje držav, sistemov in generacij. Evropska Art Olimpijada tako predstavlja rezultat več kot desetletne vizije in vztrajnosti njene ustanoviteljice in umetniške direktorice, Evgenie Trofimchuk. Rojena v Rusiji, umetniško formirana v tradiciji ruske baletne pedagogike, izobraževana v Moskvi in Sofiji, danes pa delujoča med Beogradom, Bolgarijo in širšo evropsko regijo – Evgenia Trofimchuk je tip umetnice, ki odra nikoli ni zapustila, ampak ga je nadgradila. Njena pot se je začela v baletni dvorani, nadaljevala na profesionalnem odru, od koder so jo radovednost in novi izzivi popeljali po drugačni plesni poti. Tako je poleg pridobljene umetniške izobrazbe diplomirala tudi s področja kulturnega menedžmenta in diplomacije. Ta kombinacija – umetnica in organizatorka – ji omogoča nekaj, kar je v plesnem svetu redko: sposobnost ustvariti sistem. In prav specifičen in edinstveni sistem je tisto, kar razlikuje Art Olimpijado od drugih plesnih tekmovanj. Prva Art Olimpijada je zaživela leta 2016 v Beogradu. Kar se je začelo kot regionalni projekt, se je v nekaj letih razvilo v mednarodno platformo, ki povezuje Srbijo, Bolgarijo, Grčijo, Slovenijo in druge države jugovzhodne Evrope.

Evgenia Trofimchuk danes deluje tudi kot soustanoviteljica mednarodnega baletnega združenja SARA-NORA PRIMA, ki mladim plesalcem omogoča neposreden stik s profesionalnimi gledališči in direktorji baletnih ansamblov. Njen koncept ni usmerjen zgolj v podeljevanje medalj, temveč v ustvarjanje mostov – med šolami in gledališči, med pedagogi in direktorji, med mladimi talenti in profesionalnim odrom. Njena filozofija je jasna: tekmovanje je lahko odskočna deska, če je strokovno vodeno in umeščeno v širši sistem razvoja.
Prihod Art Olimpijade v Ljubljano ni bil naključen. Po večletnem sodelovanju z umetniki in pedagogi iz naše regije se je leta 2025 projekt prvič ustavil tudi v Španskih borcih. Letos pa se je vrnil še bolj organizirano, z razširjeno mednarodno udeležbo in jasno umeščenostjo v evropski koledar dogodkov. Evgenia pogosto poudarja, da izbira prizorišča, kjer ima oder težo. Kjer se čuti spoštovanje do umetnika. Kjer otroci prvič začutijo, da njihovo delo ni le šolski nastop, temveč del večje umetniške slike. In prav takšen je bil ton letošnje ljubljanske izdaje.
Program je bil razdeljen v dva vsebinska sklopa. Prvi je bil posvečen sodobnim in street zvrstem – contemporary, jazz-modern, show dance, hip-hop. Veliko mladih debitantov je prav tukaj doživelo svojo prvo mednarodno izkušnjo. Za nekatere je bil to prvi večji oder. In prav ta prvi stik z mednarodnim kontekstom je pogosto odločilen za nadaljevanje njihove plesne poti.

Drugi sklop je predstavljal profesionalnejšo raven. Tu smo spremljali klasični balet, karakterni ples in sodobne variacije na višjem tehničnem nivoju. Nastopali so učenci državnih baletnih šol, konservatorijev in resno usmerjeni mladi plesalci, ki že razmišljajo o profesionalni poti.

Posebno težo dogodku je dala mednarodna strokovna komisija v zasedbi: Helena Valerija Krieger, nekdanja baletna solistka SNG Maribor in dolgoletna vodja baletnega oddelka Konservatorija Maribor; Tomaž Rode, nekdanji baletni solist in predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije; Rosana Hribar, priznana sodobna plesalka, koreografinja in vodja katedre za sodobni ples na AMEU; Sara-Nora Krăsteva, dolgoletna direktorica baleta Sofijske opere ter idejna vodja projekta; Claudia Sovre, nekdanja baletna plesalka in asistentka koreografa v SNG Opera in balet Ljubljana, danes ustanoviteljica in vodja svoje baletne šole. Za slovenski prostor je pomembno, da so mladi plesalci ocenjeni s strani ljudi, ki prihajajo neposredno iz profesionalnih gledališč in izobraževalnih institucij. To ni le ocena – to je pogled njihov prihodnji svet.

Ena izmed pomembnih značilnosti Art Olimpijade je jasno strukturiran sistem ocenjevanja, ki ločuje različne stopnje plesnega razvoja. Tekmovalci nastopajo v treh nivojih: DEBUT – začetni nivo, PREMIER – hobi oziroma napredni ljubiteljski nivo in ELITE – profesionalni nivo (učenci specializiranih šol in mladi profesionalci). Najvišje možno število točk na vseh nivojih je 50. Takšna delitev omogoča primerljivo in pravičnejšo presojo – osemletni debitant in dijak državne baletne šole namreč ne moreta biti ocenjena po enakih strokovnih kriterijih. Sistem upošteva starost, tehnično stopnjo in umetniško zrelost posamezne kategorije.
Strokovna komisija ocenjuje več vidikov nastopa tekmovalcev, med katerimi so praviloma: tehnična izvedba in čistost gibanja, muzikalnost in odnos do glasbe, umetniški izraz in interpretacija, odrska prezenca ter koreografska ustreznost glede na starost in nivo. V kategorijah Premier in Elite je poudarek močneje usmerjen tudi v tehnično zahtevnost, stilno doslednost in profesionalno zrelost.
Namesto klasične razvrstitve sistem temelji na točkovnih pragovih, kar pomeni, da tekmovalci dosegajo nazive glede na število zbranih točk. Tak pristop zmanjšuje občutek neposrednega tekmovalnega izločanja in spodbuja razvojno naravnanost. Več tekmovalcev lahko doseže enako stopnjo priznanja, če presežejo določen kakovostni prag. Le v kategoriji Elite so plesalci razvrščeni po absolutnem številu točk, saj gre tukaj za visok profesionalni nivo, Pri najvišjih ocenah žirija podeli tudi posebne nazive, kot sta Best Dancer (Premier ali Elite), Best Choreographer ter posebne štipendije in certifikati za nadaljnje mednarodne projekte.
V evropskem prostoru je vedno več razprav o etiki plesnih tekmovanj – predvsem pri mlajših otrocih. Sistem Art Olimpijade skuša združiti tekmovalni moment z izobraževalno perspektivo. Ne gre zgolj za razvrščanje, temveč za prepoznavanje potenciala in usmerjanje mladih plesalcev naprej – v višje kategorije, na mednarodne akademije ali v profesionalne produkcije. Po zaključenih celodnevnih nastopih seveda nastopi trenutek, ki ga vsi najtežje pričakujejo – razglasitev rezultatov po oceni strokovne žirije. Ta je takole določila najboljše soliste v dveh profesionalnih ravneh sistema Art Olimpijade: v kategoriji Premier (hobi raven) je najvišjo oceno – 48 točk – prejela osemletna Anastasia Nikolova iz Sofije. S koreografijo Amazon v slogu Acro Show je pokazala izjemno akrobatsko pripravljenost, suverenost na odru in presenetljivo interpretativno zrelost za svoja leta. S tem dosežkom si je zagotovila napredovanje na profesionalno raven Elite na prihodnjih tekmovanjih.

V najvišji, profesionalni kategoriji Elite pa sta žirijo enakovredno prepričali dve plesalki z identičnim rezultatom 46,67 točk. Naziv Elite Best Dancer sta prejeli: Neža Lah Mršek, dijakinja Glasbene in baletne šole Karola Pahorja Ptuj (mentorica Alenka Kostrevc) ter Ahila Oku, študentka Višje baletne šole na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Obe sta izkazali tehnično stabilnost, muzikalnost in jasno klasično linijo – kvalitete, ki so v profesionalnem prostoru odločilne. Za slovenski baletni prostor je posebej pomembno, da sta med najvišje ocenjenimi prav predstavnici domačih institucij.

Med skupinskimi nastopi so v ravni Premier izstopale tri koreografije: Lose Control (46,33 točk), Dance Studio Déjà Vu, Bolgarija, Strawberry Raspberry (44,67 točk), Terpsihora Dance Innovation, Sofija in Move Nation (44,67 točk), Club of Art Terpsihora, Sofija. V profesionalni ravni Elite je najvišjo oceno med skupinami prejela koreografija Gangsta (45,67 točk), prav tako v izvedbi Dance Studio Déjà Vu.
Na podlagi skupnih umetniških rezultatov je naziv Najboljša mlada koreografinja Art Olimpijade prejela Ani Khachatryan, direktorica plesnega centra Déjà Vu, ki je s svojimi deli dosegla najvišjo skupno umetniško vrednost več predstavljenih koreografij.

Rezultati Art Olimpijade pa za nekatere predstavljajo tudi vstopnico v nadaljnji mednarodni sistem. Številni solisti so prejeli posebno nagrado Mednarodnega baletnega združenja SARA-NORA PRIMA, ki je vključevala povabila k sodelovanju na letošnjo IV. mednarodno baletno akademijo SARA-NORA MASTER, ki bo potekala med 4. in 12. julijem 2026 v Državni operi v Burgasu v Bolgariji.

Tako so 25-odstotno štipendijo za ta dogodek prejele: Anastasia Nikolova, Neža Lah Mršek in Ahila Oku. Več je bilo tudi 10-odstotnih štipendij, med katerimi zasledimo tudi slovenski imeni: Lara Žokalj in Tara Pečnik, obe prihajata iz šole Claudie Sovre, Baletni Butik Pizzicato.

Posebne partnerske nagrade so podelili še: Akademija za ples Alma Mater Europaea (certifikati za sedemdnevni izobraževalni program) ter Društvo baletnih umetnikov Slovenije (50-odstotni popust pri kotizaciji za poletni baletni kamp DANCS 2026 v Portorožu), Art Olimpijada ni zasnovana kot izoliran dogodek. Gre za širši mednarodni sistem, ki vključuje nadaljnje kvalifikacije, kontinentalni finale v Solunu ter povezavo s profesionalnim tekmovanjem SARA-NORA PRIMA v Bolgariji. Slovenija ima bogato baletno in širšo plesno tradicijo, a mladi plesalci pogosto ostajajo znotraj nacionalnega okvirja. Takšni projekti širijo perspektivo. Omogočajo primerjavo, dialog in zavedanje, da je umetniški prostor širši od meja ene države.

III. Evropska Art Olimpijada je pokazala, da Ljubljana zmore biti del tega evropskega plesnega zemljevida – ne kot obrobje, temveč kot aktiven člen mednarodne mreže. In morda je prav to najpomembnejše sporočilo dogodka: da mladi plesalci začutijo, da pripadajo večji skupnosti. Da je njihov trud viden. In da oder ni prostor za merjenje moči, temveč prostor rasti. Naslednja postaja sistema Art Olimpijade bo kontinentalni finale v Solunu, še prej pa kvalifikacije v Nišu. Ljubljana je svojo stran v tem mednarodnem plesnem zemljevidu za leto 2026 že zapisala.

Read Entire Article