Evro-sredozemska univerza s pilotno pobudo za magistrski študij študentov beguncev

Evro-sredozemska univerza (Emuni) je v tem študijskem letu na magistrski študij sprejela dva sirska begunca. Gre za pilotno pobudo za dokončanje magistrskega študija beguncev in migrantov, ki jo bodo v prihodnjem študijskem letu po načrtih odprli tudi za študente iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda, napovedujejo na Emuniju.

Predsednik Evro-sredozemske univerze Rado Bohinc je za STA potrdil, da so v sklopu univerze v Maroku, Egiptu, Tuniziji, Libanonu in Alžiriji že ustanovili izpostave univerze, ki bodo potencialnim študentom pomagale pri pridobivanju viz in reševanju morebitnih logističnih težav.

“Naš interes je vzpostaviti zakonito pot mladim ljudem s tega območja, da pridejo študirat v Evropsko unijo,” je Bohinc pojasnil na ponedeljkovi novinarski konferenci v Piranu. Predstavnica agencije ZN za begunce (UNHCR) za Srednjo Evropo Nicole Epting je ob tem slovensko pobudo na novinarski konferenci označila kot dober primer, kako zaveze spremeniti v dejanja. Za primer je izpostavila prav sirska študenta, ki sta na Emuni prišla v tekočem študijskem letu iz Turčije.

O študijskih programih, ki bi jih ponudili potencialnim študentom, bodo po Bohinčevi napovedi v kratkem razpravljali tudi na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu.

Finančni vidik projekta pa bodo po njegovih napovedih na mizi na aprilski ministrski konferenci skupine držav severnega Sredozemlja. “Želimo vzpostaviti tako imenovani finančni mehanizem podpore študentov iz deprivilegiranih območij in jim na ta način tudi finančno omogočiti študij v Evropski uniji in na univerzi Emuni,” je pojasnil.

Finančni mehanizem bodo uskladili ministri devetih severnosredozemskih držav, pri čemer naj bi vsaka od teh držav vlagala nekaj finančnih sredstev, ta pa bi bila namenjena študentom iz južnega Sredozemlja, tudi deprivilegiranih območij.

“Drug vir je naš lastni štipendijski sklad, ki smo ga ustanovili in kjer vabimo poslovne korporacije, ki operirajo ob južnih obalah Mediterana, da vlagajo vanj in da pri tem pridobijo štipendiste, ki bodo preko študija spoznali tudi evropsko kulturno okolje in bodo lahko zelo primerni za njihove poslovne povezave v prihodnje,” je povedal Bohinc.

Na univerzi so se zato odrekli tudi delu financiranja, ki jim pripada preko ministrstva za visoko šolstvo. Ta del sredstev bo razpisan preko Ad future, nacionalnega štipendijskega sklada za štipendiranje študentov iz omenjenega območja. Kar zadeva šolnine, so na Emuniju pripravili pravilnik s kriteriji, kdaj lahko subvencionirajo del šolnin iz socialnih razlogov ali drugih razlogov begunskega statusa.

Predstavnica UNHCR Epting je Slovenijo ocenila kot državo s ključno vlogo. Spomnila je na svetovni forum o beguncih izpred dveh let, na katerem je Slovenija ponudila šest konkretnih zavez, vključno z zavezo, da bo preselila 50 beguncev iz Turčije in globalno razširila varne in zakonite poti za begunce.

“Ključni poudarek slovenske zaveze je na nekaterih najbolj ranljivih skupinah beguncev, vključno z materami samohranilkami, afganistanskimi ženskami in mladoletniki brez spremstva – ljudmi, ki se pogosto soočajo z izjemnimi tveganji pri razseljenosti in imajo omejene možnosti za zakonito pot,” je dodala.

Evro-sredozemsko univerzo so sicer ustanovili leta 2008, glavnino dejavnosti pa opravlja na svojem sedežu v Piranu.