Eurodac sprejet: Slovenija dobila orodje za nadzor migracij

Državni zbor je včeraj, 23. junija 2026, po nujnem postopku sprejel Zakon o izvajanju Uredbe Evropske unije o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov. Zakon je dobil 46 glasov ZA, 5 glasov PROTI in 0 vzdržanih.

Rezultat glasovanja:

• ZA (46): Celotna vladna koalicija (SDS, NSi, SLS, Fokus + Demokrati), poslanska skupina Resni.ca in poslanca narodnih manjšin (navzoči poslanci)
• PROTI (5): Vsi poslanci Levice.
• Ni glasovalo ali se vzdržalo: Večina poslancev Gibanja Svoboda in SD.

Poslanska skupina SDS je vladni predlog podprla, saj ocenjuje, da bo prispeval k učinkovitejšemu izvajanju evropskega pakta o migracijah in azilu ter boljšemu delovanju azilnega sistema v Sloveniji.

Kaj je Eurodac?

Eurodac (European Asylum Dactyloscopy Database) je osrednji biometrični informacijski sistem Evropske unije. Ustanovljen je bil leta 2003 kot orodje za podporo dublinskemu sistemu, ki določa, katera država članica EU je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.S posodobitvijo po Uredbi (EU) 2024/1358 (ki začne polno veljati junija 2026) se Eurodac spreminja v celovito bazo za upravljanje azila in migracij.

Sistem zdaj shranjuje in primerja:

• Prstne odtise,
• Slike obraza (facial images),
• Osebne podatke (ime, datum rojstva, državljanstvo, spol, dokumente).

Podatki se zbirajo od 6. leta starosti naprej (prej od 14 let) in shranjujejo do 10 let.

Zakaj je zakon pomemben?

Zakon vzpostavlja pravno podlago za obdelavo, hrambo in posredovanje biometričnih podatkov v evropski sistem Eurodac. Omogoča slovenski policiji in azilnim organom polno sodelovanje z drugimi državami članicami EU.

V poslanski skupini SDS so poudarili, da je bil prvotni predlog pakta o migracijah iz leta 2020 preveč ohlapen. Slovenija je takrat nasprotovala, med predsedovanjem Svetu EU leta 2021 pa jasno sporočila svoje stališče. Po večletnih usklajevanjih je bil pakt bistveno izboljšan – med drugim z odpravo obvezne relokacije migrantov in krepitvijo postopkov na zunanjih mejah.

Posledice za prosilce za azil

Nova ureditev prinaša pomembne spremembe za prosilce za mednarodno zaščito:

• Obvezna biometrična registracija – prstni odtisi + slika obraza od 6. leta starosti.
• Hitrejše določanje odgovorne države – če sistem pokaže, da je oseba že registrirana v drugi državi EU, se prošnja praviloma obravnava tam (načelo prvega vstopa).
• Strožji mejni postopki – možnost hitrega odločanja (do 12 tednov) na meji ali v posebnih centrih.
• Lažje in hitrejše vračanje oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito.
• Daljši digitalni sled – podatki ostanejo v sistemu 10 let in so dostopni pristojnim organom po vsej EU.

Pozitivni učinki: hitrejša identifikacija, preprečevanje večkratnih prošenj v različnih državah, manj zlorab sistema in boljša zaščita resničnih beguncev.

Kritike (predvsem iz vrst Levice in nevladnih organizacij): večji nadzor, omejevanje gibanja prosilcev, tveganje za kršitve zasebnosti in možnost daljšega pridržanja na meji.

Za otroke in ranljive osebe sicer veljajo dodatne varovalke – postopki morajo biti “otroku prijazni”, upoštevan pa mora biti otrokov najboljši interes.

Ozadje: Evropski pakt o migracijah in azilu

Zakon je eden od korakov pri izvajanju novega Pakta o migracijah in azilu, ki ga je EU sprejela leta 2024. Cilj pakta je:

• Boljše upravljanje zunanjih meja,
• Učinkovitejše azilne postopke,
• Solidarnost med državami članicami,
• Hitrejše vračanje oseb brez pravice do zaščite.

Slovenija kot država na zunanji schengenski meji bo z novim sistemom lažje nadzirala migracijske tokove in sodelovala z drugimi članicami.

Zaključek

Sprejem zakona predstavlja pomemben korak pri usklajevanju slovenske zakonodaje z evropskimi pravili. Vladna koalicija ga ocenjuje kot nujno pravno podlago za že pripravljene tehnološke rešitve in učinkovitejše delo policije ter azilnih organov. Opozicija (zlasti Levica) pa opozarja na tveganja za človekove pravice prosilcev za azil.

Zakon je bil sprejet z relativno široko podporo in bo omogočil Sloveniji polno sodelovanje v posodobljenem evropskem sistemu upravljanja migracij in azila.

M. D.