EU preložila odločitev o podnebnem cilju za leto 2040

Evropska komisija je julija predstavila predlog, da bi EU do leta 2040 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Ta cilj bi sledil že sprejetemu 55-odstotnemu zmanjšanju do leta 2030. Nekatere članice, med njimi Slovaška in Madžarska, so predlogu ostro nasprotovale, saj menijo, da bi pomenil resno grožnjo za industrijo. Francija pa poudarja, da je to vprašanje, o katerem morajo odločati predsedniki vlad in držav.

Slovaški okoljski minister Tomas Taraba je ob objavi predloga dejal, da so tovrstni načrti „smrtna obsodba za domačo industrijo“ in dodal, da so „bruseljski birokrati izgubili stik z realnostjo“.

Po navedbah enega izmed evropskih uradnikov, ki ga povzema Euronews, so države članice ocenile, da „trenutni čas ni idealen za odločanje“, poleg tega pa je bilo besedilo predloženo pozno. Diplomati menijo, da je treba poiskati več ravnovesja med okoljskimi cilji in konkurenčnostjo gospodarstva.

Prvi evropski diplomat je ob tem dodal, da bo oktobrska razprava „odločilna“ in zavrnil možnost soglasnega glasovanja, saj bi to po njegovem mnenju „nagradilo najnižje ponudnike“. Euronews ob tem navaja, da ni izključeno, da niti oktobrski vrh ne bo prinesel dokončne odločitve.

Medtem diplomati razpravljajo tudi o vlogi ogljičnih kreditov – mednarodnih certifikatov, ki omogočajo kompenzacijo izpustov CO2 z vlaganji v projekte zunaj EU. Po uradnih dokumentih naj bi bilo pri tem jasno, da ti mehanizmi ne posegajo v evropski sistem za trgovanje z emisijami (ETS). Prav tako se preučuje možnost shranjevanja ogljika zunaj EU.

„Nismo proti tej zamisli, vendar potrebujemo več jasnosti,“ je dejal eden izmed diplomatov.

Kritike iz parlamenta in civilne družbe

V Evropskem parlamentu in med okoljskimi organizacijami uporaba ogljičnih kreditov sproža pomisleke. Avstrijska poslanka Zelenih/EFA Lena Schilling je ocenila, da je takšen pristop „neodgovoren do davkoplačevalcev“ in „izdaja mladih“. Po njenem bi razvodnitev ciljev pomenila, da bi EU do leta 2040 denar namenjala za „pravice do onesnaževanja v tujini“ namesto za lastno dekarbonizacijo.

Podobno opozarja tudi mreža CAN Europe. Sven Harmeling, vodja oddelka za podnebje, je dejal, da bi obsežna uporaba mednarodnih kreditov „spodkopala ambicioznost in okoljsko celovitost prispevka EU“, hkrati pa povečala stroške prehoda. „EU bi morala prenesti čez svoje meje več deset milijard evrov, ki bi jih sicer vložila v domačo dekarbonizacijo,“ je dejal Harmeling.

Vmesni cilj za leto 2040 bo imel ključno vlogo pri oblikovanju nacionalnih načrtov, ki jih bo EU predložila v okviru Pariškega sporazuma. Ti naj bi bili predstavljeni na konferenci COP30 v Belému v Braziliji. Odločitev, ki bo oblikovala strategijo Unije za naslednja desetletja, bo torej padla najverjetneje šele jeseni.

Ana Koren

Foto: Pexels

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 13. 9. 2025 (video)

6 napak pri vrtnarjenju v posodah, ki jih počne večina – in kako jih odpraviti

Piščančji file s kremno špinačno omako: Klasika, ki nikoli ne razočara

Električni roadster: Audi z modelom Concept C postavlja nove standarde

Dolgotrajna uporaba konoplje lahko povzroči ta manj znan sindrom

Sara Logar: Vse kar morate vedeti o maščobah v krvi

Armanijeva oporoka predvideva prodajo podjetja

Zakaj si po umivanju las nikoli ne smete zaviti v brisačo?

5 laži, v katere verjamejo otroci narcisoidnih mater

Objava EU preložila odločitev o podnebnem cilju za leto 2040 je bila najprej objavljena na Portal24.