ARTICLE AD
Začetek premirja med Izraelom in Hamasom ter izpustitev preostalih izraelskih talcev sta v Bruslju odprla vprašanje, ali bo Evropska unija nadaljevala s postopki za uvedbo sankcij proti Izraelu ali bo te načrte začasno opustila. Predstavniki Evropske komisije so nakazali, da bi sprememba razmer na terenu lahko vplivala tudi na evropske politične odločitve.
Glavna tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho je pojasnila, da so bili ukrepi prvotno pripravljeni glede na takratne razmere v Gazi. „Če se kontekst spremeni, je logično, da bi se morali nekateri predlogi ponovno oceniti,“ je dejala, a dodala, da trenutno še ni prišlo do konkretnih odločitev.
Evropski voditelji so se ta teden zbrali na mirovnem vrhu v Šarm el Šejku v Egiptu, ki ga je gostil ameriški predsednik Donald Trump. Kljub izraženi enotnosti glede podpore mirovnemu procesu pa so razlike med državami članicami EU glede odnosa do Izraela in morebitnih sankcij ostale izrazite.
Po poročanju Euronewsa je španski premier Pedro Sánchez eden najglasnejših zagovornikov uvedbe sankcij proti Izraelu, medtem ko francoski predsednik Emmanuel Macron podpira priznanje Palestine kot države. Po drugi strani sta nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni zadržana do vsakršnih gospodarskih kazni, saj menita, da bi morali komunikacijski kanali z Izraelom ostati odprti.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je že več mesecev soočala s pritiski, naj ukrepa zaradi humanitarne krize v Gazi. Jeseni je v govoru pred Evropskim parlamentom napovedala paket ukrepov, ki bi vključeval delno zamrznitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, uvedbo carin na del izraelskega izvoza ter sankcije proti izraelskima ministroma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu.
Ukrep bi bil po njenih besedah namenjen ponovnemu „vzpostavljanju humanitarnega ravnovesja“ v regiji in spodbujanju spoštovanja mednarodnega prava, navaja Euronews. Poleg tega bi se zamrznila dvostranska pomoč, pri čemer bi izjema veljala za projekte civilne družbe in za spominski center Jad Vašem.
Za uveljavitev teh ukrepov Evropska unija potrebuje kvalificirano večino držav članic, ki je do zdaj ni uspela doseči. Nasprotovanje Madžarske in Češke ostaja trdno, kar daje odločilno vlogo Nemčiji in Italiji.
Neenotnost glede prihodnosti pridružitvenega sporazuma
Delna prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom je postala ena najbolj spornih točk. Analitiki opozarjajo, da bi takšen ukrep vplival na trgovinske tokove, saj je Izrael pomemben partner Evropske unije v tehnološkem in obrambnem sektorju.
Kljub temu je maja 17 držav članic pozvalo k pregledu sporazuma zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic. Revizija je po navedbah Euronews ugotovila „znake sistemskih omejitev humanitarne pomoči“, kar je v Gazi povzročilo pomanjkanje osnovnih dobrin. Izrael je poročilo zavrnil kot „nerazumevanje njegovega varnostnega boja proti Hamasu“.
V intervjuju za Euronews je izraelski premier Benjamin Netanjahu dejal, da se je Evropska unija „odtujila od realnosti na Bližnjem vzhodu“ in da Izrael ne bo sprejel „dvojnih meril“ glede svoje obrambe.
V luči začetka mirovnega procesa, ki ga podpira več evropskih prestolnic, se zdaj zdi, da je Evropska komisija pripravljena zamrzniti svoje predloge. Pinho je ob tem povedala, da komisija spremlja izvajanje prve faze premirja in da bodo „nadaljnji koraki odvisni od razvoja dogodkov na terenu“.
Evropski zunanji ministri bodo prihodnji teden razpravljali o trenutnem stanju v Gazi in o možnostih za ohranitev mirovnega procesa. Srečanju bo sledil vrh voditeljev EU, na katerem bo Bližnji vzhod ena glavnih tem.
Več držav se po navedbah Euronews zavzema za previdnostno politiko in opozarja, da se lahko razmere hitro spremenijo. Drugi pa menijo, da bi morala EU izkoristiti trenutni premik v mirovnih prizadevanjih ter dati prednost diplomatskemu dialogu pred kaznovalnimi ukrepi.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava EU po začetku mirovnega procesa: Bodo sankcije proti Izraelu sploh uvedene? je bila najprej objavljena na Portal24.