EU: Kitajski litij ne sme postati “novi ruski plin”

EU: Kitajski litij ne sme postati “novi ruski plin”

Evropska unija (EU) si prizadeva zmanjšati odvisnost od uvoza kritičnih surovin, kot so litij, kobalt in redke zemeljske kovine, ki so ključne za prehod na čisto energijo in digitalno gospodarstvo. Evropska komisija je v ta namen pripravila prednostni seznam 47 projektov za rudarjenje in predelavo teh surovin, ki jih bodo morale lokalne oblasti v državah članicah pospešiti skozi postopek pridobivanja dovoljenj v zgolj 15 mesecih ali manj, poroča Euronews. Vodilni v EU poudarjajo, da kitajski litij ne sme postati “novi ruski plin”, kar nakazuje na željo po preprečitvi nove oblike odvisnosti od ene same države, kot se je zgodilo z ruskim plinom pred invazijo na Ukrajino.

“Ne želimo zamenjati naše odvisnosti od fosilnih goriv z odvisnostjo od surovin,” je izjavil podpredsednik Evropske komisije Stéphane Séjourné, pristojen za industrijsko strategijo. EU je identificirala 34 kritičnih surovin, od katerih jih polovica velja za strateško pomembne. Na seznamu projektov, ki so razporejeni po 13 državah članicah, vključno s Portugalsko, Španijo, Francijo, Nemčijo in Finsko, so rudniki litija in predelovalni obrati. Ti projekti naj bi do konca desetletja zmanjšali odvisnost od Kitajske, ki trenutno obvladuje svetovno oskrbo z redkimi zemljami in drugimi ključnimi elementi.

Zakon o kritičnih surovinah, sprejet pred letom dni, določa ambiciozne cilje: do leta 2030 naj bi EU zagotovila 10 odstotkov domačega pridobivanja mineralov, 40 odstotkov predelave in 25 odstotkov recikliranja. Po ocenah Komisije bo EU pri litiju in kobaltu te cilje dosegla, pri grafitu, niklju in manganu pa bo dosežen pomemben napredek, če bodo izbrani projekti uspešno izvedeni.

Pospešeni postopki in financiranje

Za uresničitev teh ciljev zakon predvideva poenostavljene postopke izdaje dovoljenj: 27 mesecev za rudarske projekte in 15 mesecev za predelovalne ter reciklažne obrate. Novoustanovljeni odbor Komisije za kritične surovine bo sodeloval s podjetji, da bi zbral približno 22,5 milijarde evrov naložb, med drugim prek razvojnih bank. Evropska investicijska banka je za letošnje leto v okviru nove strateške pobude za surovine napovedala 2 milijardi evrov financiranja. Od 170 prijavljenih projektov jih je 46 iz držav zunaj EU, o njihovi usodi pa bo odločeno v prihodnjih tednih po posvetovanjih, ki bodo imela tudi politično noto.

Séjourné je zavrnil navedbe, da je pobuda EU odziv na ameriške interese, ki se kažejo v povečanem zanimanju ZDA za surovine na Grenlandiji, v Ukrajini in Kanadi. Vendar je priznal, da geopolitične napetosti in trgovinski odnosi vnašajo novo raven nujnosti. Onstran Atlantika je predsednik ZDA Donald Trump prejšnji teden z izvršnim ukazom napovedal ukrepe za povečanje domače proizvodnje rudnin, kar odraža podobno skrb za energetsko in obrambno varnost.

Kljub ambicijam se EU sooča z izzivi. Okoljski aktivist Robin Roels je opozoril na “nepregleden” izbirni postopek projektov, ki bi lahko spodkopal zaupanje javnosti. “EU mora proces odpreti javnemu nadzoru in vključiti skupnosti,” je dejal. Rudarski projekti, kot na Portugalskem in v Srbiji, so že naleteli na nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Séjourné je priznal, da bo potrebno “politično delo” za zagotovitev družbene sprejemljivosti, ki bo ključna za uspeh do leta 2030.

Portal24; Foto: Pixabay/NakNakNaku

Objava EU: Kitajski litij ne sme postati “novi ruski plin” je bila najprej objavljena na Portal24.