ARTICLE AD BOX
Da, predsednica Nataša Pirc Musar: Evropa in svet sta na razpotju vrednot, kot ste povedali v svojem nagovoru na Trgu Evrope / Transalpina. Na razpotju je tudi naš košček sveta na slovensko-italijanski meji, ki je včeraj spet doživel enega od svojih vrhuncev in enega izmed ponovnih padcev. Vrhunec je bil vstop v novogoriško-goriško Evropsko prestolnico kulturo, padec je bila oskrunitev bazovskega šohta.
Da, predsednik Sergio Mattarella. Pravilno ste povedali: »Nič ne more obrniti nazaj zgodovine, ki sta jo Slovenija in Italija zgradili in jo skupaj gradita.« Zlasti včeraj (v soboto, 8. februarja), po cestah, trgih in travnikih Gorice in Nove Gorice, smo imeli jasno zavedanje, da je bil goriški vrhunec za zgodovino, bazoviški padec pa za smetišče zgodovine.
Presenetljivo velika množica ljudi - spontana množica sproščenih in veselih ljudi - je včeraj stopala v sprevodu po Gorici in Novi Gorici ter se zbrala na treh trgih z občutkom, da se vsa dosedanja priseganja lokalnih upraviteljev in politikov na mirno sožitje in medsebojno spoštovanje v obmejnem prostoru, ki ga je preteklost pošteno zgarala, tokrat uresničujejo. Sicer ne zaradi posebnih zaslug politike, temveč zaradi projekta - Evropske prestolnice kulture -, ki ljudem čezmejne Goriške ni padel na glavo, a se je rodil med njimi. Ne od zgoraj, temveč od spodaj, tam, kjer potekajo konkretna življenja ljudi, in med tistimi, ki verjamejo v povezovalno moč kulture in ustvarjalno moč stika med različnimi.
V zelo delovnih rokah te vrste posameznikov, Novogoričanov in Goričanov, Slovencev in Italijanov, pripadnikov večine in manjšincev, je nastal ambiciozen in daljnoviden projekt, v katerega prebivalci obeh obmejnih in sosednjih mest zdaj polagajo velika pričakovanja. Ker je Evropska prestolnica kulture srečanje s tisto Evropo, ki spodbuja raznolikost kultur. Ker je obenem srečanje z zgodovino, v kolikor gre za neponovljivo priložnost. Predvsem pa ker Evropska prestolnica kulture ponuja možnost srečanja s prihodnostjo, saj je ključna točka njenega programa socialna in gospodarska rast obeh mest.
Včeraj smo v enem izmed nagovorov slišali, da so meje zato, da jih prestopamo. »Meja slaba ideja,« je zapisala mlada roka na dolgi zid vzdolž Erjavčeve ceste v Novi Gorici. Organizatorji so ga tja postavili, zato da so udeleženci praznika zapisovali nanj svoje misli in želje. Do zadnjega kotička popisani zid, nabit z željami, obljublja novogoriško-goriški, prvi avtentično čezmejni, Evropski prestolnici kulture uspeh. Saj »EPK ne postaneš zaradi tega, kar si, ampak zaradi tega, kar želiš postati«. Ne verjemimo pesimistom. Prihodnost obeh mest dajmo v roke optimistom, ki jih je bilo včeraj na ulicah, trgih in travnikih veliko.