Enoviti magistrski študij dokončalo največji delež vpisanih študentov

Študij je leta 2023 dokončal največji, 80,1-odstoten delež študentov, vpisanih v enovite magistrske programe, hkrati pa je bil delež vpisanih v višje strokovne programe z 39,5 odstotka najmanjši doslej, je objavil državni statistični urad. Deleži so se razlikovali tudi po spolu in predhodni izobrazbi študentov ter izobrazbi njihovih staršev.

Med stopnjami dokončanja izobraževanja rednih študentov posameznih vrst terciarnega izobraževanja je bilo po podatkih Statističnega urada RS za leto 2023 precej razlik. Višje strokovno izobraževanje je uspelo dokončati 39,4 odstotka vpisanim študentom, visokošolsko strokovno izobraževanje pa 48,7 odstotka študentom. Med študenti visokošolskega univerzitetnega izobraževanja jih je študij uspešno zaključilo 71 odstotkov. Najuspešnejši so bili študenti enovitega magistrskega študija.

Visokošolsko strokovno izobraževanje je uspešno zaključilo približno 60 odstotkov študentov s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo in 46,4 odstotka študentov s srednjo strokovno izobrazbo. Med študenti visokošolskega univerzitetnega študija je diplomiralo 72,9 odstotka študentov s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo in 58,2 odstotka tistih s srednjo strokovno izobrazbo.

59,3 odstotka študentov višjih strokovnih programov v opazovanem obdobju študija ni dokončalo in niso bili več vpisani v študij.

Razlike pri stopnji dokončanja je bilo zaznati tudi z vidika spola. Pri vseh vrstah izobraževanja je bil delež žensk, ki so uspešno zaključile študij, višji kot pri moških. Najmanjša razlika med spoloma (4,9 odstotne točke) je bila pri dokončanju višjega strokovnega izobraževanja, največja pa pri enovitem magistrskem izobraževanju, v katerem je študij uspešno zaključilo 55,6 odstotka študentk in 42 odstotkov študentov.

Stopnja dokončanja študija se je precej razlikovala tudi med posameznimi področji izobraževanja. Najvišja je bila med študenti, vpisanimi v visokošolske programe prve stopnje s področja zdravstvo in socialna varnost, 76-odstotna. Po drugi strani pa je bila najnižja med študenti na področjih poslovne in upravne vede, pravo (37,3 odstotka) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem (37,6 odstotka).

Na zaključek študija vpliva tudi izobrazba staršev. Med študenti z vsaj enim terciarno izobraženim staršem jih je študij uspešno zaključilo dve tretjini (66,3 odstotka). Med študenti, katerih starši so dosegli največ osnovnošolsko izobrazbo, je bil ta delež za 20 odstotnih točk nižji.

Po statusu vpisa je ob prehodu v drugo leto študija ostalo vpisanih v isto vrsto izobraževanja največ enovitih magistrskih študentov (85,9 odstotka), najmanj pa študentov visokošolskih strokovnih programov (65 odstotkov). Največ slednjih se je prepisalo v drugo vrsto izobraževanja (8,9 odstotka). 26,4 odstotka študentov višjega strokovnega izobraževanja in 26,1 odstotka študentov visokošolskega strokovnega izobraževanja ob prehodu v drugo leto študija ni bilo več vpisanih.

Nekateri študenti so med študijem zamenjali področje izobraževanja. Najmanjši delež teh študentov (1,4 odstotka) je bil med tistimi, ki so ob vpisu izbrali področja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo. Nasprotno pa je od vpisa do diplomiranja področje izobraževanja zamenjalo nekaj manj kot desetina študentov s področij družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (8,8 odstotka) ter naravoslovje, matematika in statistika (7,9 odstotka).