ARTICLE AD
Med vrtnarji obstaja neizrečeno pravilo: kdor zna vzgojiti debelo, enakomerno in sočno korenje, je človek, ki mu gre z rastlinami odlično. Pa vendar je prav korenje tista vrtnina, ki mnogim povzroča preglavice. V zemlji ostane tanko, razvejano, grenko ali celo razpokano. Vendar obstaja natančen niz ukrepov, s katerimi korenje v visoki gredi ali vrtni jami zraste v vse, kar si vrtnar želi – gladek, zdrav in okusen pridelek. Ta članek prinaša preverjene metode, ki temeljijo na preprostih, a premišljenih načelih.

Redčenje je najbolj zapostavljeno, a najpomembnejše opravilo
Če je prva napaka pri gojenju korenja napačna izbira zemlje, je druga gotovo ta, da se ga seje pregosto. Semena korenja so drobna in nežna, pogosto padejo preblizu drugo drugemu. Posledica je tekmovanje za prostor in svetlobo, kar vodi v tanek in podolgovat pridelek.
Kako redčiti korenje, da ostane zdravo?
Prvo redčenje je priporočljivo dva tedna po vzniku, ko se pokažejo prvi pravi listi. Takrat je idealna razdalja med rastlinami približno 2 cm. Drugo redčenje naj sledi v naslednjih dveh do treh tednih, ko se rastline že krepijo – končna razdalja naj znaša vsaj 4 do 6 cm.
Pri redčenju je najbolje uporabiti ostre škarje ali pinceto. Nikakor ne vlecite sadik z roko, saj s tem nehote poškodujete tudi sosednje rastline, ki naj ostanejo. Odstranjene sadike lahko uporabite v solatah kot mlado zelenje.
Zemlja mora biti mehka in globoka, ne bogata in zbita
Korenje je podzemna korenina, kar pomeni, da je kakovost tal neposredno povezana z njegovim razvojem. Zbita tla, glina ali prisotnost kamenja lahko povzročijo, da korenje raste nepravilno, se razcepi ali celo zaustavi v rasti.
Kako pripraviti zemljo v visoki gredi?
- Zgornji sloj naj bo sestavljen iz rahle, zračne zemlje brez grudic ali kamenja.
- Kompost, presejan skozi sito, naj bo zmešan z vrtno zemljo v razmerju 1:1.
- Nikoli ne dodajajte svežega gnoja – vsebuje preveč dušika, ki korenje “napihne”, a ne v dolžino, temveč v širino ali celo več vej.
- Če sadite v visoko gredo, naj bo spodnji sloj drenažen (npr. veje, slama), zgornji pa vsaj 30 cm globok.
Zalivanje – redno, ne izdatno
Korenje ne mara nihanj vlage. Preveč suho obdobje, ki mu sledi izdatno zalivanje, vodi v razpoke. Počasna, enakomerna vlaga je tista, ki ustvari mehko notranjost in gladko površino.
Kdaj in kako zalivati?
Najbolje je zalivati vsak drugi dan, zjutraj, neposredno ob rastline – brez močnega pršenja po listih. Če pride vročinski val, podaljšajte čas zalivanja in vmesni razmik. Bolje je malo več vode redkeje, kot pogosto s kapljanjem.
Mulčenje s slamo, pokošeno travo ali celo sesekljanimi koprivami pripomore k zadrževanju vlage. Prav tako preprečuje skorjo na tleh, ki zavira prehod kisika.
Kalij in fosfor, ne dušik
Rastline za razvoj korenovk potrebujejo predvsem kalij in fosfor. Ti dve hranili poskrbita, da se razvije močan, zdrav in debel koren. Dušik pa spodbuja razvoj listov – kar je v primeru korenja skoraj nepotrebno.
Naravna gnojila za spodbudo rasti
- Lesni pepel je odličen vir kalija. Potresite ga po gredi, tik pred dežjem ali zalivanjem.
- Gabezov ali koprivni pripravek (razredčen v razmerju 1:10) dodajte enkrat na 14 dni v vodo za zalivanje.
- Ne uporabljajte gnojil za solatnice – vsebujejo previsok delež dušika.
Kaj storiti, ko korenje “pogleda” iz zemlje?
Ob koncu drugega meseca rasti korenje pogosto začne poganjati nad površino – njegov vrat se prikaže iz zemlje. Ta izpostavljeni del se na soncu lahko obarva zeleno in dobi grenak okus.
Zasipanje za globino in barvo
Rešitev je preprosta – nežno zasujte vrat korenja z dodatno plastjo zemlje ali komposta. S tem:
- zaščitite pred soncem,
- preprečite grenak okus,
- spodbudite rast navzdol v globino.
Zasipanje naredite ročno ali s pomočjo male lopatke – plast naj bo 2 do 3 cm.
Kako prepoznati, da korenje raste, kot mora?
Prvi pokazatelj je listna masa – če je bujna, a koren tanek, ste dodali preveč dušika. Če pa listi ostajajo pokončni, zdravo zeleni in brez peg, je rast ustrezna.
Korenje začne debeliti svoj spodnji del v tretjem mesecu rasti. Lahko ga nežno izpostavite in preverite velikost. Ne pulite ga brez razloga – poškodbe korenine ali izsušitev lahko vplivajo na preostale rastline.
Pravi čas za pobiranje
Korenje za sprotno uporabo lahko pobirate že po 70 dneh, medtem ko tiste za shranjevanje pustite do 90–110 dni, odvisno od sorte. Najbolje ga je pobirati v oblačnem vremenu ali zjutraj.
Izpuljeno korenje takoj odstranite iz sonca, obrišite večjo umazanijo in shranite na hladnem.
Objava Enostaven trik, ki bo naredil korenje debelejše, bolj sočno in brez razpok se je pojavila na Vse za moj dan.