Energetski projekti ZDA v srednji in vzhodni Evropi – bo Slovenija del energetskega preporoda?

Ameriški minister za energetiko Chris Wright je na vrhu Pobude treh morij (Three Seas Initiative – 3SI) v Dubrovniku podpisal več ključnih dogovorov, ki napovedujejo znatno povečanje uvoza ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Srednjo in Vzhodno Evropo. Med njimi izstopa okvir Trump Peace Pipelines, podpora novim plinovodom, jedrsko sodelovanje ter ambiciozna zasebna investicija v podatkovni center v višini približno 50 milijard evrov.

Gre za konkretno uresničevanje politike “America First” kot orodja za krepitev zavezništev, gospodarske rasti in geopolitične stabilnosti. V intervjuju za naš medij pa je nekdanji ameriški veleposlanik Tone Kajzer ocenil pomen teh dogodkov za regijo in posebej za Slovenijo.

“Ta pobuda (Treh morij) je bila na začetku sprejeta z določeno skepso. Spominjam se še časov, ko sem bil na ministrstvu, da je bilo do nje precej nezaupanja – v smislu, da gre za nekakšno obvodno pot, za “bypass” Bruslja oziroma ameriško obvodnico. Ampak zdaj se skozi zelo konkretne vsebine vidi, da je ta platforma postala izjemno pomembna, še posebej v aktualni geopolitični situaciji,” je poudaril Kajzer.

Pobuda treh morij združuje 13 držav med Baltskim, Črnim in Jadranskim morjem ter predstavlja približno petino evropskega BDP in okoli 120 milijonov prebivalcev. Po besedah Kajzerja gre za vertikalno povezavo od Baltskega morja čez Srednjo Evropo na Jadran in naprej na Črno morje.

Energetska varnost kot ključna prioriteta

Kajzer je opozoril na hud proces deindustrializacije v Evropi, ki je tesno povezan z energetskim osiromašenjem: “Velik del tega izvira iz zapiranja jedrskih elektrarn v Nemčiji in iz zelene histerije.” V kontekstu sistemskega rivalstva med ZDA in Kitajsko je po njegovem mnenju pobuda Treh morij izjemno pomembna za celotno Evropsko unijo. Posebej je izpostavil položaj Slovenije: “Če številke držijo – lani smo uvozili približno eno tretjino električne energije. To je zelo, zelo zaskrbljujoče.” (Po uradnih podatkih Borzen in GZS je bruto uvoz elektrike v Sloveniji leta 2025 dosegel približno 50–55 % celotne oskrbe, neto uvoz pa okoli 18–20 % končne porabe, predvsem zaradi padca domače proizvodnje.)

Foto: AFP

“Zato v tem kontekstu ta pobuda za Slovenijo nikakor ni neškodljiva, ampak izjemno pomembna. Naša neaktivnost in pasivnost nas je pripeljala na čisto posebno, periferen položaj,” je opozoril Kajzer. Kot primer uspešnega pristopa je izpostavil Hrvaško, ki je pridobila ameriško podporo za veliki podatkovni center Project Pantheon.

Potreba po aktivni vlogi Slovenije

Kajzer je kritičen do dosedanje slovenske pasivnosti: “Leta 2019/2020 smo v Sloveniji po dolgih letih gostili ameriškega zunanjega ministra oziroma državnega sekretarja Mikea Pompea. Takrat je bil podpisan tudi memorandum o razumevanju o krepitvi sodelovanja na področju civilne uporabe jedrske energije. Videla sem, kako so takoj za tem Poljska in Romunija sklenile meddržavne sporazume in že gradijo jedrske reaktorje. To je bilo šest let nazaj. Od takrat pa do danes se pri nas praktično nič ni premaknilo.” Po njegovem prepričanju bi morala Slovenija ideologijo in politikanstvo dati na stran: “Energetika zadeva vse – leve, desne, z različnimi vrednotami. Če ni elektrike, boli vse enako.”

dr. Tone Kajzer (foto: Polona Avanzo)

Na vprašanje, ali bi močnejša ameriška prisotnost v regiji pozitivno vplivala na gospodarsko rast v Sloveniji, je Kajzer odgovoril: “Ja, samo poglejte racionalno, brez ideoloških očal, ki nam vnaprej dajejo popačeno sliko, da so ameriški interesi imperialni in da so prišli samo zato, da nas izkoristijo. Za božjo voljo – Združene države so naša zavezniška država.”

Strinjal se je, da bi se brez ameriške prisotnosti na Zahodnem Balkanu lahko okrepil ruski ali kitajski vpliv in da ustvarjanje močnejšega središča v Evropi pomeni več delovnih mest, boljše življenje za ljudi. Kajzer verjame, da bi desno-sredinska vlada lahko premaknila stvari naprej, čeprav pričakuje ideološke kritike: “Verjamem, da se bo to kljub temu dalo premakniti.” Dogovori v Dubrovniku – od Southern Interconnection plinovoda med Hrvaško in Bosno, jedrskega sodelovanja z Westinghouseom do obsežnega podatkovnega centra – kažejo, da ZDA aktivno gradijo transatlantske energetske vezi. Za Slovenijo pa ostaja vprašanje, ali bo znala izkoristiti priložnosti ali pa bo še naprej ostajala v perifernem položaju.

T. B.